Mikec blog

V torek sem na Krvavcu opravil krajši intervju z Rokom Flandrom. Eden najboljših deskarjev alpskega sloga na svetu kljub številnim športnim uspehom daje vtis zelo preproste osebe; vzel si je nekaj časa ter na sedežnici odgovoril na par vprašanj.

Nekaj najodmevnejših rezultatov:

Njegov "poklic" deskarja ter življenjski stil hkrati združuje zabavo in šport, ob vsem skupaj pa ga navdihuje deskanje po neokrnjeni naravi ter številni adrenalinski vodni športi. Vse to in še več si lahko ogledate v spodnjem intervjuju.

Ob tem gre zahvala Nokii, ker so mi omogočili intervju z Rokom, New Wave Syri-i za glasbeno podlago ter RTC Krvavec za smučarsko karto :).

Sam predvsem rad ogromno jem, nič pa nimam proti, če je obrok hkrati še okusen. Obenem poskušam, kar se da, čim manj uživati hitro prehrano, čeprav včasih seveda še kako paše. In tudi kakšen kebab po žuru tik pred spanjem, da se malo obloži trebušno votlino, uf, uf. Sicer ima večina študentov pri svojih letih že izoblikovano svoje mnenje, navade, vendar me je seznam najbolj obiskanih ponudnikov študentske malo prešinil. Medtem ko v Ameriki pri gradnji novih stadionov zaradi povprečno obilnejših ljudi že vgrajujejo širše različice sedežev, pri nas zaenkrat to še ne počnemo; pa saj se jih niti ne gradimo kaj veliko :). Kako daleč pa smo od omenjenega "problema" pri nas?

Spodaj je seznam 6-ih najbolj obiskanih ponudnikov študentske prehrane v času od 1. januarja do 30. oktobra 2011:

Z ogromnim naskokom vodi McDonalds, res pa je, da sem upošteval več poslovalnic po Sloveniji. Morda se bo kdo nad zgornjim zamislil, da se med prvih 6 top obiskanih ponudnikov prehrane uvrščajo kar 4 t.i. hitre prehrane z izjemo restavracije Študentskih domov v Ljubljani ter restavracij SPAR. Kot sem že omenil, študenti načeloma že imajo izoblikovana mnenja, vsakdo se pač sam odloči, kako bo živel in kaj bo jedel. Tudi današnji hiter tempo življenja, komu pa še dopušča recimo kuhanje golaža 4 ure :). Niti ne rečem, da se sam prehranjujem popolnoma zdravo, marsikdo bi tudi rekel... pa definiraj "zdrav" obrok, vseeno pa zgornji seznam ni ravno navdušujoč. Prehranjevalne navade so čedalje slabše, nivo rekreacije pa nekako ostaja enak - po možnosti pa se rekreirajo še tisti, ki na svoje obroke že vsaj malo pazijo. S tem ne mislim popolne pazljivosti pri izbiri obrokov, vendar da so le-ti vsaj malo različni in ne vsak dan eno in isto natepavanje. Upam, da bo kdo na podlagi zgornjega seznama večkrat pomislil na svoje prehranjevalne navade in si morda nekoliko manjkrat privoščil uveljavljanje subvencije za nezdrave obroke.

Sam sem začel kvalitetne obroke ceniti šele v času študija. Kot otrok nisem nikoli maral zelja, zeljavnih juh, zdaj pa za vikend komaj čakam na kakšne žgance in podobne zadeve, samo da je čim manj podobno hrani na študentski bon. Ne rečem, da imajo ponudniki študentske prehrane slabo hrano, vendar se tudi najboljši ne morejo primerjati z domačo kuhinjo in katere se v primerjavi z ostalimi ne moreš naveličati. :)

V ponedeljek, 5. decembra 2011, smo v Študentski organizaciji Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v sodelovanju s Študentskim idejnim laboratorijem (ŠIL) in CBS Inštitutom organizirali predavanje na temo inovacij v gradbeništvu – Seminar inovacij. Dogodka v predavalnici P I/1 se je udeležilo okoli 100 študentov ter ostalih zunanjih obiskovalcev. Za vse udeležence se je priskrbel tudi dnevni izvod revije Finance, prilogo Moje finance ter novembrsko številko revije Manager. 

Po kratkem uvodu Študentske organizacije FGG je prisotne nagovoril dekan prof. dr. Matjaž Mikoš. 

Študentski idejni laboratorij 

Za tem je sledila prva obširnejša točka programa, predstavil se nam je Študentski idejni laboratorij (ŠIL), ki deluje pod sloganom »Idejam dajemo srce«. ŠIL je center za vzpodbujanje študentskega ustvarjanja in aktivnega delovanja v gospodarstvu. To je prvi tovrstni center v Sloveniji, ki omogoča študentom stik s podjetji in obratno. ŠIL svoje poslanstvo aktivno izvaja preko dveh projektov: Tovarna idejnih možnosti (TIM) in Kadrovske inovacije (K-INO). 

TIM deluje v obliki natečaja, kjer podjetje postavi izziv s svojega področja, ŠIL pa podjetju predlaga usmeritve, glede na obstoječo študijsko bazo. ŠIL s podjetjem določa cilje in pa časovni rok za izvedbo, vse ostalo pa je v rokah ŠIL-a samega. Po pregledu potencialnih rešitev podjetjem posredujejo najboljše možnosti. 

K-INO pa lahko uporabljajo podjetja, ki potrebujejo specifična znanja in spretnosti posameznih študentov ali skupin. ŠIL podjetjem ponudi bazo študentov z zahtevanim znanjem in vodi logistiko podjetje – študent ter študent – podjetje. Podjetje lahko spremlja rezultat, ostalo pa naredi ŠIL. Organizacije, ki sodelujejo s ŠIL-om, aktivno prenašajo znanje iz akademskega okolja v gospodarsko prakso. 

Osrednje predavanje

Kako od ideje do končnega produkta? Kako lahko zaščitim svojo inovacijo? Kako razvijem tehnično inovacijo? Na katere probleme lahko naletim pri tehničnem inoviranju? Imam inovacijo in jo želim prodati! Vse to in še mnogo več je sledilo v glavnem predavanju mag. Aleša Kralja iz CBS Inštituta. 

Osnovni pojmi

Najprej nam je pojasnil nekaj osnovnih pojmov in sicer nastanek izuma, kaj je patentna zaščita, kako nastane inovacija in zakaj sploh izumljamo.

Izum je predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma. Pod določenimi pogoji je mogoče izum pravno zaščititi s patentom.

Tehnično inoviranje pomeni uvajanje novosti na tehničnem področju, tehnično vrednotenje invencije pa pomeni odkrivanje in vnašanje novih elementov. Razumeti moramo tudi inventivno raven, ki pomeni netrivialnost izuma. Izum mora torej biti nerazvrednoten in na koncu tudi industrijsko uporaben. Nato pride na vrsto ekonomsko vrednotenje invencije. Pri tržni analizi se vprašamo, kakšna bo velikost trga za izum, pri tržnostni analizi pa kakšna je sposobnost penetracije izuma na trg. Na koncu se izvede še analiza izjemnih lastnosti.

Pri tehničnem inoviranju moramo pomisliti tudi na patentno zaščito. Najprej se moramo vprašati, kaj smo sploh izumili, kdaj se zahtevek za patent vlaga in kdaj ne. Ponavadi se zahtevek za patent ne vlaga takrat, ko smo iznašli novost, ne pa izuma. Izum namreč nastane, ko lahko pokažemo delujoč prototip ali razpolagamo z informacijami za oblikovanje patentnih zahtevkov. Izumili smo tisto podrobnost, ki ni že drugače znana (kjerkoli objavljena ali prikazana), ter smo to podrobnost dognali pri raziskovalnem delu ali pa jo uganili. Avtorji so tiste fizične osebe, katerih prispevek se odraža v patentnih zahtevkih. 

Patent

Prijava patenta stane približno 5000 €. Preizkus, morebitni popravki in prevodi še dodatnih 5000 €, vzdrževanje pa tudi 100.000 € ali več. Patentne zaščite ne vlagamo, kadar pričakujemo, da bomo prodali le malo izdelkov npr. za največ milijon €. Ne delamo je tudi, ko menimo, da izdelek ne bo vzdržal na trgu več kot pet let, ali pa če je izum tehnološki postopek, ki ni razpoznaven iz prodajnega izdelka.

Prodaja izuma

V kolikor je delavec lastnik izuma, ima delodajalec prednostno pravico pri nakupu izuma pod posebnimi pogoji. Delavec mora delodajalca obvestiti o nastalem izumu, nato pa ga mora delodajalec v roku treh mesecev obvestiti, ali izum prevzema omejeno ali popolno oziroma ali ga sploh ne. S prevzemno izjavo preide pravica do izkoriščanja izuma na delodajalca. Delavcu v tem primeru pripada nagrada za izum, ki mora odražati gospodarsko korist izuma, prispevek delodajalca k nastanku izuma in naloge delavca v podjetju. S podpisom pogodbe o nagradi preide lastninska pravica izuma na delodajalca.
Licenčnina se določa po načelih prostega trga. Največkrat se jo določi v deležu od prodane količine, ki ga določa licenčna stopnja. V pomoč pri pogajanjih služi pravilo ene četrtine, ki postavi izhodišče za pogajanje. Licenčnina je običajno ena četrtina dobičkonosnosti izuma ali drugačne gospodarske koristnosti, če izum ne ustavlja dobička. Licenčne stopnje pa so v realnosti zelo različne. V primeru prodaje izuma obstaja več pogajalskih strategij – eno ali večdimenzionalna pogajanja. Enodimenzionalno pogajanje pomeni vlečenje vrvi - kdor bolj potegne, zmaga; večdimenzionalno pogajanje pa pomeni, da je optimalna tista točka, pri kateri je skupna korist obeh strani največja. Pogajanja za prodajo licence so enodimenzionalna. Običajna licenčna pogodba vključuje pogodbeni stranki, predmet, začetno stanje in kupnino, posebna licenčna pogodba pa vsebuje pogodbo razširitve skladovnice patentov in navzkrižno pogodbo. 

Aktualno

Naslednja pomembna zadeva, na katero je opozoril z vidika inovatorja, je pregled nad makroekonomsko sliko trga. Zelo pomembno je namreč opazovati cene energije ter gospodarsko rast. Med drugim ravno na osnovi omenjenega so se v CBS inštitutu osredotočili na inovacijo prosojnih kot tudi prozornih panelov s toplotno prehodnostjo 0,2 W/m2K, kar v stavbarstvu predstavlja špico na svetovnem trgu. Za primer: po karakterističnih podatkih so trenutno najbolj izolativna vakuumska okna in imajo to vrednost 0,5! Hkrati je predstavil probleme, s katerimi so se soočali pri razvijanju inovacije, ter kako so poskrbeli za ostale tehnične lastnosti, kot so prehod toplote, zvok, potres, odziv na požar,...

Za konec pa nam je podal še nekaj usmeritev ter odprte inovacijske smeri z gradbeniškega vidika: 

Obvladovanje energije stavbe

Obnovljivi viri energije 

Po predavanju je bila za udeležence seminarja pripravljena še pogostitev, zanimivost samega predavanja pa je debato med poslušalci in predavateljem podaljšala celo za debelo uro. 

PDF predavanje (klik na sliko)

V ponedeljek smo za študente FGG organizirali ekskurzijo v NEK - Nuklearno elektrarno Krško. Obisk nuklearke zagotovo spada med najzanimivejše izkušnje, nekaj kar si ne moreš ogledati ravno vsak dan. Najprej nas je v kulturnem domu Krško pričakal g. Miran Pribožič, s katerim smo se dogovorili za ogled, si nato ogledali kratek predstavitveni film, se seznanili z delovanjem nuklearke ter pogledali informativni center, ki se prav tako nahaja v samem kulturnem domu.

Drugi del programa je zajemal ogled elektrarne z vodenim sprehodom po klasičnem – nejedrskem delu: sprehod skozi turbinsko zgradbo, ogled nadzorne sobe ter ogled zunanjih hladilnih naprav. Fotografij od tu žal ni, saj vnos elektronskih naprav zaradi morebitnega motenja naprav ni bil dovoljen. V nadaljevanju je predstavljen moj pogled na nuklearko, ki upam, da bo zaradi določenih koristnih, zanimivih, nekoliko nevsakdanjih informacij olepšal pogled na ta vir energije.

Varovanje:

Na območju NEK-a vsekakor dajejo ogromen poudarek na varovanju elektrarne, vendarle gre za objekt nacionalne varnosti. Razporejenih je cca. 150 nadzornih kamer ter polno mikrofonov okoli ograje. Teden dni pred vstopom smo že morali posredovati osebne podatke o skupini obiskovalcev, vstop pa je bil možen le z veljavnim osebnim dokumentom. Takoj po vstopu je sledil rentgen, skeniranje dlani ter kasneje check-in pri vsakem vstopu oz. izhodu skozi katerakoli vrata. Hkrati pa nas je celoten ogled skupinico 15-ih spremljal oborožen varnostnik.

Sevanje: 

Že po naravi, ne verjamem vse na prvo žogo, sploh pa raznim kapricam v medijih, ki se objavljajo; v kolikor ti odgovor na vprašanje ne posreduje strokovnjak za željeno področje. Sevanje je zaradi reakcije zunaj armiranobetonskega hrama, ki je neprodušno zaprt, praktično neznatno, veliko večji vpliv ima lokacija in s tem posledično naravno sevanje. Na Pohorju je to denimo mnogo večje, kot pa je v bližini nuklearke, zatorej le v poduk: izogibajte se Pohorja, nikar na Pohorje...

Varnost:

Dandanes je veliko govora okoli varnosti nuklearnih elektrarn. Še posebej po nesreči v Fukušimi, kjer sicer potres sploh ni bil kritičen, temveč 15m val, ki je preplavil 5m visoko zaščitno pregrado ter pretrgal električno napeljavo, ki je skrbela za odvajanje toplote pri reakciji. Po tem dogodku so vse nuklearne elektrarne v Evropi bile primorane izvesti stresne teste za različne lokacijsko možne vplive: potres, poplave, zdržati teden dni brez zunanjega napajanja itd. Naj omenim, da je v primeru prekinitve električne energije, za potrebo ohlajevanja na voljo 5 generatorjev (2 statična, 2 mobilna in eden dodaten v gradnji), vsi statični pa so sposobni z elektriko samostojno oskrbovati elektrarno teden dni.

Potres

Mnoge skrbi potresna varnost elektrarne. NEK je projektirana na projektni pospešek 0,3g = 2,94 m/s^2, medtem ko je vrednost 475 letne povratne dobe na območju Krškega 0,2g = 1,96 m/s^2 oz. po domače: verjetnost prekoračitve pospeška 0,2g v 50 letih je 10%, s tem da je tukaj mišljeno, da pride recimo do pospeška 0,225g in je vrednost 0,3g kar daleč. Nuklearke na Japonskem morajo prestajati tudi pospeške večjih od 2g! Torej tukaj ni vprašanje, ali je mogoče zgraditi potresno dovolj varno elektrarno; konstrukcijsko je seveda vse mogoče, vendar v mejah smiselnosti, saj se takih pospeškov kot na Japonskem ne pričakuje.

Poplave

Leta 2010 so Slovenijo prizadele močnejše poplave, seveda tudi reka Sava, s pomočjo katere se NEK ohlaja, ni bila izjema. Elektrarna je bila namensko postavljena na levem bregu - višjem nivoju, medtem ko se Sava ob morebitnih visokih poplavah razliva preko desnega brega na polje.

Eksplozije

Najbolj tipična zgradba na območju je seveda armiranobetonski zadrževalni hram meter debeline, njegova funkcija pa je, da ob zadrži sevanje ter ohrani konstrukcijo v primeru kakega zrušenja letala. V notranjost je enake oblike nekoliko odmaknjen še dober centimeter debel jeklen obroč. Funkcija le-tega je zadržati eksplozijo v primeru nesreče v jedrskem reaktorju. Enkrat letno ga tudi preizkusijo na tlak 3,6 atmosfere, s čimer simulirajo eksplozijo. 

Suma sumarum: 

potrošnja električne energije se na žalost ne zmanjšuje, ravno nasprotno, vsako leto so potrebe višajo. Na tem mestu težko razumem goreče nasprotnike gradnje drugega bloka NEK-a. Najcenejše pri nas so Dravske elektrarne (cca. 20€ na MWh), saj ima reka konstanten pretok, sledi nuklearka s 30€ na MWh, daleč zadaj in popolnoma izven konkurence pa famozni TEŠ 6 z najbolj optimistično oceno 70€ na MWh. Morda se zdi začetna investicija preliminarno ocenjena na 3 do 5 milijard evrov (odvisno od kapacitete) za izgradnjo drugega bloka velika, vendar je tak vir energije najbolj efektiven, ne onasnežuje in nima nobenih dodatnih vplivov na okolje.

Še vedno niste prepričani? Ste vedeli recimo, da so Finci popolnoma zaustavili gradnjo hidroelektrarn, saj premočno posegajo v okolje in zdaj na novo gradijo dodatno nuklearno elektrarno... pa so v vseh pogledih pred nami. Tudi skrb pred katastrofo je nekako odveč - že res, da ne boste umrli od udarnega vala, no pa saj tudi na drugem koncu Slovenije že ne bi, vendar se v Evropi (186 natančneje) in bližini Slovenije (Madžarska, Nemčija, Švica) nahaja kar nekaj elektrarn, kjer bi se ob katastrofi zaradi povišanja sevanja lahko za nas zelo slabo končalo. Zdaj ali spraviti celotno Evropo na grmado, nasprotovanje gradnji samo pri nas pa je v siceršnjem primeru kontradiktorno. :)

vir 1. in 5. slike: nek.si

Hja, brez videa ne gre. Čeprav sem si pri snemanju predstavljal nekoliko lažje "pogoje". Potem pa ugotoviš, da si že ob plimi relativno oddaljen od vode, v kolikor ne želiš, da ti telefon, s katerim sem snemal, zalije voda, ob oseki pa se razdalja še podaljša za kakih 80m in nič čudno, da so potem na filmčku le majhni strički :) Potem pa so tu še valovi, no pri začetnikih je sicer skoraj vsaka penca dobra za odpeljat, kasneje pa si le želiš čim boljši, lepši in daljši val, tako da se ne spustiš ravno v vsakega. Včasih ti zaradi slabih pogojev uspe odpeljati tudi le 2 vala dolga po 15 sekund v celi uri, preostali čas pa čakaš in čakaš. No konec koncev, za silo mi je nekaj malega uspelo posneti.

Z namenom, da čim več odnesem od samega srfanja in hitreje napredujem, sem se po večih priporočilih odločil surf šolo Tribu. Zakaj je pametno na začetku izbrati šolo? Vsekakor je dobro najprej imeti nekaj malega teoretičnega znanja o morju, valovih, kako se gibljejo tokovi, o varnosti, kasneje pa še o pravilnih tehnikah vstajanja in ravnotežja na srfu. Srfanje je, kot sem že v prejšnjih objavah omenil, eden težji športov, s katerimi sem se ukvarjal, zato so prve učne ure za nadaljevanje še toliko bolj pomembne. Na posnetkih izgleda zelo enostavno, v vodi pa kaj kmalu ugotoviš, da je srfanje fizično zelo izčrpljujoče. Vsakih 20 minut potrebuješ počitek, saj roke od vsega pedlanja in vstajanja kar ne ubogajo več. Srfali smo na peščeni plaži Baleal v neposredni bližini Peniche-a. Peščene plaže (Beach break) so za začetnike primernejše, saj je sprva prisotnega kar nekaj padanja, na mivki pa se ti ne more kaj hudega zgoditi, razen če nisi zagrizen skakalec z deske na glavo v 30 cm globoko vodo.

Prvi dnevi so posvečeni predvsem srfanju na penah, ko se val že zruši in potuje proti obali, kasneje pa že poskušaš ujeti tudi kakšen val, ki je šele v fazi podiranja. Naši jadranski valovi se nikakor ne morejo primerjati. Za primerjavo, pri nas te meter visok val komajda malo premakne, tukaj te meter visok val odnese 15 metrov stran. Obalo ob oceanu zadane swell in povzroči premike ogromne količine vode z valovno dolžino tudi večjo od 20-ih sekund. Tok za valovi je pri tem izjemno močan, kot da bi stal v reki oz. deroči vodi in ob vsem upiranju ter plavanju proti valovom potrošiš ogromno energije. Na koncu pa si preveč utrujen, da bi sploh ujel val, vstal in se odpeljal nazaj proti obali. Na 10. sliki se v ozadju lepo vidi kar konkreten val in če se tak neposredno zruši nate, te kar nekaj časa drži in premetava pod vodo. Ne ravno najlepši občutek, preverjeno :).

Potek dneva je izgledal nekako takole:

8 srfrskih dni je minilo, kot bi trenil; super družba, ambient, hrana in najpomembnejše seveda samo srfanje, res supersonična izkušnja in toplo priporočam poizkusiti. Nekaj novega, nenavadnega in predvsem odbitega za nas Slovence, ki se večinoma hodimo v morje le namakat. S kolegi že rahlo razmišljamo o naslednjem poletju kam in kako :)

Foto: Urban Žajdela, tribu.si
 

Samo srfanje je precej težje kot izgleda na posnetkih na YouTube-u. Kot za vsak nov šport, s katerim se začneš ukvarjati, moraš imeti zanj razvite mišice, sicer si po prvem dnevu popolnoma polomljen. Pred samim tečajem srfanja je tako kak mesec prej priporočljivo začeti z vajami. Najbolj utrujajoče pri srfanju je pedlanje (plavanju na srfu), ko poskušaš priti na odprto, tako da je ena najbolj pomembnih rekreacij plavanje, nekje dvakrat tedensko po kak kilometer. Potem pa je tukaj še nekaj ostalih vaj za razvijanje pravih mišic in kasnejše lažje vstajanje na srfu. Sama priprava na srfanje je skoraj tako pomembna kot kasnejše srfanje, čeprav se morda zdi nekoliko dolgočasno, pa je vsekakor priporočljivo, če ne želite imeti že po prvem dnevu "musklfibra". V kolikor razmišljate o prijavi na srfanje, kar začnite kak mesec, tri tedne prej polahko z vajami, saj boste tako veliko več odnesli od tečaja. ;)

Res da je že pri nas dodobra jesen, vendar sem se kljub temu odpravil malo na dopust v toplejše kraje (Portugalska). Nekje spomladi mi je padla ideja, da zakaj pa ne bi poskusil srfanja na valovih; hja še ena izmed bedarij, ki jih je potrebno poizkusiti :) Pristanek v Lizboni nekoliko turbolenten zaradi megle in dežja, danes pa že precej lepše vreme v Peniche-ju, mestecu, kjer sem nastanjem oz. surf šoli Tribu. V aranžmaju vključena šola surfanja, nastanitev, najem opreme, nekateri obroki,... zraven pa še številne druge aktivnosti v sami hiši, kolesarjenje, biljard... Izven sezone je tu sicer nekoliko hladnejše, vendar so valovi boljši in večji. Srfanje se ne da primerjati z ničemer, kar sem do sedaj počel; ko "sfuraš" prvi val... enostavno občutek, ki se ga ne da opisati. Srfanje je med mladimi čedalje bolj priljubljeno in vse več se jih odloča za krajše oddihe v surf šolah, ki so vsekakor najprimernejše za začetnike... kasneje pa svobodomiselnost potovanja naokoli in neobremenjenost s tempom življenja, ki je toliko bolj izrazit v "kapitalističnih" svetu. Kaj več o samem surfanju pa v naslednjih objavah.

Stand up paddle surfing oz. krajše SUP je ena izmed oblik srfanja, pri kateri se na deski stoji in hkrati vesla. V Jadranskem morju ter ostalih stoječih vodah, kjer ni konstantnih valov, je to izvrstva oblika rekreacije, tako malo za "križarjenje" po vodi. SUP je precej priročen, saj ga le vržeš v vodo, skočiš nanj in se že pelješ, medtem ko je čoln veliko bolj neroden, potrebuješ privez, nekatere je potrebno še napihovati itd. Edina "pomanjkljivost", če bi se temu že lahko tako reklo, pa je, da je potrebno imeti nekaj ravnotežja. Ravno zaradi iskanja ravnotežnega položaja in nenehnega prilagajanja deski, vse to seveda kaj kmalu počnete samodejno, deluje pri srfanju z veslom celotno telo. Na opremo se sicer kaj preveč ne spoznam, je tudi relativno draga (nad 700 € za srf in veslo), lahko se pa seveda improvizira z desko od windsurfa in malo daljšim veslom. Na spodnji strani deske je priporočljivo imeti smernike, s katerimi je mnogo lažje pa tudi hitreje križariti po vodi.

Tale zapis se valja po podstrešju že dalj časa, pa mi ga je šele sedaj uspelo sestaviti skupaj - na morju, dopustu, kjer je internet načeloma postranska stvar. No, meni vsaj brez kratkega pregledovanja pošte ne znese. Dnevno dobim nekaj pomembnih e-mailov, brez katerih bi se mi v tednu dni lahko marsikaj postavilo na glavo.

Računalnik brez povezave v širni svet z mojega vidika postane dejansko dokaj neuporabna zadeva. Seveda marsikaj se da še vedno postoriti, ampak tega ni mogoče posredovati naprej, dobiti mnenja, prejeti podatke... Internet se je že toliko vključil v življenje, da tudi na telefonu že skoraj ne moreš brez pregledovanja e-mailov, spremljanja informacij, telefoniranja preko VoIP tehnologije, itd. In ko crkne internet, se delo na računalniku praktično ustavi, hkrati pa sprosti ogromno prostega časa. Večina študijskih zapiskov je na spletu, delo, ki ga opravljam, prav tako zahteva internetno povezavo, dnevne splošne informacije preberem na portalih. Pa da ne bo zvenelo, kot da zagovarjam "Couch Potato" stil življenja, športne aktivnosti so visoko na prioritetni lestvici, seveda če le čas dopušča, tega pa je ob morebitnem internetnem mrku še toliko več. Roko na srce, kak dan se že da "potrpeti", več dni doma brez povezave pa si je precej težko zamisliti.

Vsa zgodba nastanka strele se skriva v različnih nabitih plasteh nevihtnih oblakov. Medtem ko je zgornji del oblaka, ki se nahaja na višini 6 do 7 km, pozitivno nabit, spodnji del, ki se nahaja na višini 3 do 4 km, pa negativno. Zaradi velikih napetostnih razlik med spodnjim delom oblaka in zemljo - tudi do 100 milijonov voltov (baterija ima 1,5 volta), se zgodi razelektritev oz. preboj, ko negativni naboji z dna oblaka stečejo do površine zemlje, katerega je moč opaziti v obliki strelinega bliska. 

Tok 10000 amperov, ki steče proti tlom, vsebuje dovolj energije, da segreje okoliški zrak na približno 30.000 °C, ta pa se eksplozivno razširi in ustvari sunkoviti udarni val - grom. Zvok potuje na zemlji po zraku s hitrostjo 340 m/s, tako da lahko zelo preprosto izračunate oddaljenost nevihte. Hitrost zvoka pomnožite s številom sekund, ki pretečjo od bliska do groma, in dobite oddaljenost metrih.

Zanimivost: v kolikor strela udari v drevo, lahko zaradi velikih temperatur vlago lesa hipoma spremeni v par, poveča prostornino in povzroči eksplozijo debla.

Opomba: omenjena razlaga o nastanku strele oz. separaciji naboja v oblaku je zgolj teoretična. Obstaja še nekaj drugih, vendar je ta najbolj razširjena.

QR oz. "quick response" koda je 2D črtna koda, ki jo zadnje čase čedalje več opažam tudi pri nas. Verjamem, da se je že marsikdo spraševal, kaj te japonske črke / kvadratki pomenijo, v bistvu pa gre le za nekoliko drugačen zapis podatkov. Največkrat se v QR kodi skriva povezava na spletno stran, kjer so ponavadi dodatne informacije o produktu, sicer pa lahko zajema tudi tekst, sms sporočilo, vizitko s kontaktnimi podatki, e-mail, Google maps lokacijo itd. 

Kako kodo prebrati? Praktično na vse pametne telefone je mogoče naložiti aplikacijo (scanlife), ki bere omenjen zapis in ravno v tem tiči velika uporabnost. S kamero se le približamo QR kodi, že v naslednjem trenutku pa nas telefon ali preusmeri na spletno stran ali izpiše dodaten tekst,... QR koda je uporabna predvsem v marketingu, na različnih artiklih v trgovini, časopisih, plakatih. V poslovnem svetu se lahko recimo QR zapis nahaja tudi na fizični vizitki, na kateri se skrivajo kontaktni podatki, le-te pa stranka shrani z enostavnim skeniranjem slike brez nepotrebnega vnašanja v telefon. Svojo QR kodo lahko ustvarite na qrstuff.com, ali tisoč preostalih straneh, ki jih najdete preko iskalnikov.

Rok me je v komentarju opozoril na Tescov video, kako so v Koreji odlično izkoristili QR kode za nakupovanje "brez vozička". Vredno ogleda!