Mikec blog

Nedavno je izšla že 20. številka blogerskega časopisa Blogorola. Tedenski časnik je iz slovenske blogerske scene "pobiral" zapiske ter jih objavljal na svojih straneh. Nekateri blogerji so bili sicer striktno proti , vendar mene osebno ni nič motilo, ravno nasprotno, saj so širili besedo. Ali so tisti mislili s tem zaslužiti? Morda,... kar pa ni bil moj primarni namen. Mogoče bo nekega dne sicer, ko bom naložil tekstovne oglase, naneslo za kako dodaten tank bencina, vendar bogat zaradi bloga definitivno ne bom, kar pa marsikdo pri nas sanja (v tujini je to mogoče).

Torej včeraj so v uredništvu Blogorole razposlali avtorske pogodbe vse piscem blogov, katerih članki so bili objavljeni v časniku. Gre za simbolično ceno 10 € na članek, kar pa meni kot dijaku seveda pride še kako prav. Po eni strani prijetno presenečenje, ker česa podobnega sploh nisem pričakoval. Blog pišem za zabavo, obenem za to delo še nagrajen -> megalomastično!

Danes zjutraj sem na portalu SiOL.net in Finance.si zasledil precej podobni anketi oz. anketno vprašanje, kako živite zadnjih x-let?


Glede na to, da rezultati ankete enega in drugega portala kažejo precej drugačno podobo oz. stanje prebivalcev Slovenije, lahko sklepamo, da portala obiskuje različen vzorec ljudi.

Osebno bi rekel, da se živi linearno boljše, saj ne moremo zanemariti razvoja tehnologije ter preostalega sveta. Recimo čisto banalna stvar - teflon, ki se pred štirimi leti še ni uporabljal tako množično, danes pa ni gospodinje, ki bi bila brez. Torej se le živi bolje, samo ljudje ne občutijo tega razvoja. Ne apeliram na plezanje po družbeni lestvici navzgor, temveč na izboljšanje življenjskih okoliščin in standarda. Za isto ceno se dobi boljše stvari kot nekoč, obenem pa je na trgu tudi več ponudbe.

Vaše mnenje?

Iskanje stanovanja v Ljubljani zna biti pravi podvig in dogodivščina obenem. Sicer še ni pravi čas za "lov" na stanovanja, a se raje držim načela kdor prej pride, prej melje. Idealen čas je konec maja, začetek junija, ko se večina študentov izseli. Glede na dosedanja videnja lahko povem, da je moč videti gromozanske razlike v ponudbi za enake cene.

Veliko nepremičninskih ponudnikov objavi svoje oglase tudi na spletu, kar seveda pride še kako prav takim kot sem sam, ki niso ravno blizu slovenski prestolnici. Edini problem internetnih oglasov so slike, slike in še enkrat slike. Toliko oglasov, pa tričetrt brez slik. Verjetno se ponudniki bojijo dejanskega stanja stanja oziroma ne vem, kaj bi lahko dandanes še bila druga ovira, ko so digitalni fotoaparati prisotni takorekoč povsod... Po sliki sodeč vsaj veš, ali se stanovanje sploh splača iti pogledat, ker drugače te lahko v Ljubljani preseneti prava luknja, ki ni ničemer podobna.

Youtube uporabljam redno (verjetno vsak dan), a sem šele danes uvidel dodatno povezavo, ki omogoča gledanje videa v boljši kvaliteti.

Po "default" opciji je nastavitev obkljukana na samodejno izbiro odvisno od povezave, a naj vam povem, da kljub dobri povezavi vam izbere slabšo kakovost. Če ste registrirani na portalu, si lahko v nastavitvah -> video playback quality -> obkljukate "I have a fast connection. Always play higher-quality video when it's available". Tako boste lahko uživali v boljši kvaliteti videa (večja bitna hitrost, boljša slika ter zvok), še posebej če jih gledate razširjene čez celoten ekran.

Mejni prehod Dragonja zopet gosti cirkus, Zavod 25 vam obljublja nepozabno doživetje: bruhanje ognja, levi, morski psi, akrobati in še in še... Včerajšnji incident menim, da je bil zgolj politična farsa in natolcevanje -> verjetno ste tudi videli Marjana Podobnika in njegovo razburjenje v telefonskem pogovoru z ministrom za okolje in prostor. Meni je deloval, kot da je pojedel ali popil nekaj pokvarjenega.

Ali taki incidenti dejansko izražajo voljo obmejno živečih (izvzamem Jorasa)? Ne verjamem. Za vse skupaj je kriva politika ter boj za predvolilne točke na obeh straneh meje že X let. Žalostno, ker posledično nastradajo nedolžni. Nedaleč stran od tukaj (Trdinov vrh) državna meja prav tako ni določena, pa vendar so stvari mnogo bolj stabilizirane in ljudje se ne kregajo (čeprav ravno ne živijo tam, imajo le gozdne površine). Počasi bi lahko že nehali s to Dragonjo, ker postaja problem izumetničen in patetičen. Ne rečem, da bi se morali od problema distancirati in zatisniti oči, a vendar če niso sposobni le-tega rešiti na normalni ravni, naj se tega pač ne lotijo.

"Vsi prisebni in prisotni", bi rekel gasilec Samo. "After" je bil... lep, sem pa ob prihodu domov dobil preblisk maila iz pamtiveka, tako da sem potreboval kar nekaj časa za najdbo le-tega:

Pivo vs. vagina

Pivo je vedno vlažno, vagino moraš prej obdelati. Točka za pivo!
1:0

Pivo je ogabno če se servira toplo. Točka za vagino!
1:1

Mrzlo pivo te zadovolji. Točka za pivo!
2:1

Če ti pri pitju piva pride dlaka med zobe lahko bruhaš. Točka za vagino!
2:2

Če prideš domov in dišiš po pivu se tvoja ženska razkuri; če dišiš po vagini, te lahko zapusti. Točka obema!
3:3

Deset piv v eni noči in ne moreš priti domov; Deset vagin v eni noči in ti ni treba iti nikamor. Točka za vagino!
3:4

Če si vzameš eno pivo v lokalu polnem ljudi si normalen. Če si vzameš eno vagino v lokalu polnem ljudi si mit. Točka za vagino!
3:5

Če policaj zavoha na tebi pivo, te kaznuje: če zavoha vagino te povabi na pivo. Točka za vagino!
3:6

Starejše kot je pivo, boljše je. Točka za pivo!
4:6

Veliko piv lahko povzroči da vidiš NLP; veliko vagin lahko povzroči da vidiš Boga. Točka za vagino!
4:7

Če se vprašaš kakšna bo naslednja vagina si normalen, če se vprašaš kakšno bo naslednje pivo si alkoholik. Točka za vagino!
4:8

Strgati etiketo s steklenice je zabavno; strgati hlačke z vagine je veliko bolj zabavno. Točka za vagino!
4:9

Za pivo plačas prometni davek. Točka za vagino!
4:10

Če si vzameš še eno pivo se prvo ne bo razjezilo. Točka za pivo!
5:10

Ko si vzameš pivo si lahko siguren da si prvi. Točka za pivo!
6:10

Če razpeniš pivo se čez nekaj časa pomiri samo. Točka za pivo!
7:10

Svetlo, temno, kadarkoli lahko izbereš pivo ki ga želiš. Točka za pivo!
8:10

Za pivo veš točno koliko te bo stalo. Točka za pivo!
9:10

Pivo nima mame. Točka za pivo.
10:10

Delni rezultat je presenetljivo neodločen.

Vendar, če si ženska, se v tem momentu verjetno razburjaš, pivo se ne bi.
Še ena točka za pivo!

Pivo zmaga.

Televizija je manipulacija!

Absolutno se strinjam z izjavo Zvezdane Mlakar (podobno idejo lahko razberemo tudi v maturitetnem delu Vladimir).

Slednjega se še kako dobro zaveda tudi varuhinja človekovih pravic, Zdenka Čebašek Travnik, ko je s svojim komentarjem stopila na žulj resničnostnega šova Big Brother. Žulj pa je očitno tako velik, da so primer izbrali celo za glavno temo v Trenjih.

Jabolko spora je, ali so naloge, ki jih izvajajo tekmovalci, neetične? Kot pravkar gledam posnetke v oddaji se popolnoma strinjam, kajti meni osebno bi bilo klečeplazenje v stilu psov krepko pod častjo. Pokazal bi le sredinca in si mislil svoje... Nikoli se ne bi spustil na tak nivo, tako nizko. Razumem zaje***cijo, dreganja v mozeg pa nikakor ne. S podobnimi nalogami jih verjetno poskušajo zlomiti. Šov vsake toliko časa pogledam tudi sam, da se malo nasmejim neumesnim izpadom, neumnim izjavam ter sporom med tekmovalci (definitivno je težko živeti v tako veliki skupnosti). Potrebno se je zavedati tudi dejstva, da so bili v hišo izbrani ekstremni osebki, torej načrtno taki, ki so si po karakterjih najbolj različni z namenom, da bi prišlo notri do čim več konfliktov. Name šov nima vpliva, saj vse dojemam le kot puhlost slovenske scene, je pa zelo sporno glede otrok, saj jim nekako poutvarja mišljenje že na vse zgodaj. Namreč vemo, da se otroci držijo načela -> bolj je prepovedano, boljše je. Na tak način si mnogo težje ustvarijo "predalčke" v stilu, kaj je dobro in kaj slabo.

Toliko o manipulaciji -> me je namreč oddaja sprovocirala in zmanipulirala do tolikšne mere, da sem moral tudi sam priliti olje na ogenj. Svoj namen so dosegli, o šovu "govori" cela Slovenija...

Jutri prispevka že v naprej povem ne bo, bom pa na "afterju" enkrat nazdravil na vse bralce ;)

Ne vem sicer koliko izmed vas uporablja bližnjice na tipkovnici (kombinacije tipk) namesto uporabe miškinega kazalca, ampak vseeno -> njihova uporaba znatno pohitri ter olajša uporabljanje računalnika. Na začetku vam sprva morda povzroča težave, a ko se navadite kombinacij tipk, vse delo opravljate z dvojno hitrostjo.

Seznam nekaterih najuporabnejših:

• ctrl + c - kopiraj
• ctrl + x - izreži
• ctrl + v - prilepi
• ctrl + a - označi vse (elemente ali besedilo)
  
• alt + F4 - zapri program
• shift + del - trajno izbriši, brez da bi datoteka odšla v koš
• F2 - preimenuj datoteko
• F3 - iskanje po datotekah
• Alt + Tab (tipka nad Caps lock) - hitro premikanje med odprimi programi oz. mapami
  
• Logotip programa Windows (med Ctrl in Alt) + E - odpri moj računalnik
• Logotip programa Windows + M - minimiraj vse odprte programe in prikaži namizje
• Ctrl + Tab - premikanje med odprtimi zavihki po Firefoxu
• Ctrl + vrtenje koleščka na miški - Povečanje oz. pomanjšanje pisave v Firefoxu
• Ctrl + W - zaprtje zavihka v Firefoxu
• ...

Ne bo vam žal, če se boste navadili, verjemite.

Ta prispevek je namenjen tako moškim kot ženskam, tiče se obeh spolov.

Nekaj let nazaj je v tej panogi kraljeval mIrc, preselilo se je na MSN, pojav pa je močno prisoten tudi v e-mail naslovih. Preko programov za neposredno (mIrc, MSN) in posredno (e-mail) sporočanje si za pošiljanje sporočil izberemo svoje ime in priimek še največkrat pa nadimek. Ne bom razpravljal o skrivanju svoje identitete ter bojazljivosti glede izražanja svojega lastnega mnenja pod svojim imenom in priimkom, ampak bom zajadral v druge skrajnosti -> o tistih, ki za svoj nadimek izberejo sočna imena v stilu: Muca 19, Obdarjen, Tiger, Cavazza, Žrebec, Pohotna, Vroča 16, Seksi levinja.

Lahko prosim? V notranjosti me izjemno grize, kaj se plete po glavah takim ljudjem ali pa gre le za pomanjkanje oz. preveliko samozavesti? Kakšen narcis je potrebno biti, da sebe označiš z enim izmed prej naštetih nadimkov. Si na ta način zvišujejo prag tolerance lepote? Zelo zanimivo bi bilo brati kakšno izmed raziskav v tej smeri.

Moral bi se zgoditi že mali čudež, da bi se spustil v debato z osebo s takim nadimkom. Takoj ko vidim kaj podobnega, že mi grejo vse dlake pokonci, leva obrv pa se pomakne krepko proti sredini čela v stilu "kaj k***c tem ni jasno". Res da ima vsak svoje fetiše, ampak malo se je pa le potrebno obvladovati.

Sicer pa ob današnji poplavi retuširanih fotografij (računalniško obdelane fotografije) ni čisto nič čudnega, da je naša percepcija o lepoti močno zgrešena, posledično jih je vse manj zadovoljnjih s svojim izgledom ter si s pomočjo "seksi" nadimkov zvišujejo nivo ega. Njihova psiha je po mojem mnenju tako misteriozna, da je abstraktno govoriti o metamorfozah njihove dialektike.

Novomeška ekipa Pig destroyer, znana po svoji produkciji filmov na parodijo Martina Strela - Tine Strela, je v javnost lansirala nov video v obliki informativne oddaje PDN News. Za samo izvedbo vse pohvale, kajti film je zahteval precej oblikovalskega znanja, tako da se ne more kosati z našim nizkoproračunskim predstavitvenim filmom (stroški - 2 € za celofan). Ekipa Pig destroyerja je imela na voljo tudi pravi studio (Virc), medtem ko so glavne vložke izdelali pri Third frame studios iz Kranja.


Po pravici povedano sem pričakoval nekoliko več. Verjetno sta mi deli Tine Strela goes to Himalaya in Tine strela: The olympic flame (supersonično smešna filma) vzbudili veliko apetita in se mi posledično PDN News ne zdi kaj posebnega, obenem pa je nekoliko predolg. Vaše mnenje?

Projekt avtocestnega križa tudi na Dolenjskem počasi dobiva svojo obliko. Če se ne motim, je ravno včeraj stekel promet po enem izmed voznih pasov na odseku Lešnica - Kronovo (mimo Otočca). Sicer sem za novico slišal že približno 3 tedne nazaj, a nisem bil popolnoma prepričan, kajti na prvi pogled je delovalo, da je potrebno še veliko zaključnih del, preden bi promet lahko stekel.


Občutek peljanja po novem odseku je zelo zanimiv, saj je čisto druga okolica in niti približno ne bi vedel, kje se nahajam, če bi se slučajno zbudil nekje vmes. Cesta naredi kar velik ovinek okoli Otočca (vsaj po moji orientaciji), tako da se krajanom Šentjerneja verjetno še vedno bolj splača vožnja čez kremenske ovinke, čeprav je zelo nadležna velika verjetnost naleta na počasi vozečo kolono zaradi tovornjakov.

Še Trebnje pa bo dolenjski krak popoln. Trebanjci sicer malo zavlačujejo, a je v zadnjem času opaziti viden napredek.

Sem raje eno noč prespal, sicer bi ta prispevek bil daljši za okoli 200 megalomastično sočnih besed. V sredinem prispevku sem apeliral na četrtkov nastop Letečih norcev v finalu.

Je bil... ne perfekten, a vendar relativno dober v primerjavi z ostalima dvema ekipama (Leteči medvedki, Šentviški fanatiki). In ravno to je povod za današnji prispevek. Za začetek bi omenil, da smo imeli najvišjo izhodiščno oceno - 9,9, medtem ko Fanatiki 7,1 (čeprav sami trdijo, da 10... samo od kje?). Torej tudi če bi nekaj akcij zgrešili in bi Fanatiki izpeljali vse 100-odstotno, bi mi vseeno zmagali. Pa je bilo temu res tako? Fanatiki zgrešili več žog, poleg tega pa smo imeli zahtevnejši program, a smo kljub temu osvojili 2. mesto. Ne bi mogel biti bolj prepričan, da bojo Fanatiki osvojili zadnje mesto, med Medvedki in Norci pa bi šlo nekoliko bolj na tesno.

Dodatna zanimivost: na polfinalu smo odskakali katastrofalno (izgubili preveč žog ter imeli ogromno padcev na blazine), dejansko smo trepetali, če se bomo sploh uvrstili med prve tri, ki imajo privilegij nastopiti v "velikem" finalu. Bil sem vsakomur pripravljen stisniti roko, ker so bili resnično skoraj vsi boljši od nas. Vsi so namreč nastop izpeljali mnogo bolje, a kdo je osvojil prvo mesto? Neverjetno -> Leteči norci.

Če povzamem. V pofinalu resnično slab nastop -> zmaga; v finalu boljši nastop od ostalih -> drugo mesto. Prav slastno diši po vonju ironije, kot da bi bilo že v naprej pod mizo pripravljeno v stilu zmagali ste na polfinalu, torej kaj bi še radi, na finalu ste bili "slabši".

Ne bi se spotikal ob te stvari, ko pa ne bi bile tako očitne. Vam se ob tem pisanju verjetno fučka, a ko bi stvari videli v živo, bi se tudi vam marsikatere stvari zamerile. Tudi tretje uvrščena ekipa je bila mnenja, da bomo "laskavi" naziv dobili letos Leteči norci. Kot da bi bilo Dolenjcem v Ljubljani prepovedano zmagati. Pa ne misliti, da si ne znam priznati poraza, znam, a krivice ne prenesem. Bi si mislil, da imamo na "podeželju" cigane, a kot zgleda so v Ljubljani še večji...

Zdaj pa raje na pivo, kajti ob pisanju je prišlo do hipertenzije (povečan krvni tlak), poleg tega pa me jutri zjutraj čaka matura iz laboratorijskih vaj iz mehanike.

Lani zmagovalci ŠKL tekmovanja s košarkarsko ekipo, pravkar pa so ŠKL prvaki postali tudi odbojkaši. V izjemno napetem dvoboju z gimnazijo Ravne na Koroškem so krajšo potegnili slednji. Ponovno se je na parketu pokazalo izjemno dolenjsko srce ter na tribunah zmage željni navijači (cca. 250), katere se je glasno slišalo tudi preko tv ekranov.

63:54 je znašal končni rezultat v prid Šolskega centra Novo mesto.


Obregnil bi se le ob TV prenos. Namreč tekma se je prevesila ravno v končnico, ko so prenos v živo prekinili in nadaljevali z dnevno informativno oddajo Svet (grrr...). Kaj naj rečem drugega, kot resnično beden urnik prenosa, glede na to da so bila vsa leta do sedaj vse tekme do konca v prenosu.

Torej šolski center ima pod streho že lovorike v košarki ter odbojki, manjka le še naslov prvaka med akrobatskimi in plesnimi skupinami. Košček mozaika pa se bo ob morebitnem dobrem jutrišnjem skakanju tudi dopolnil, pustimo se presenetiti. Bil bi že čas tudi za ta naslov, še posebej ker se bom s koncem letošnje sezone vpisal med veterane :)

Zadnje štiri mesece slovenska borzna barka bolj kot ne plava v stilu kamna. Naj že takoj povem, da nisem nikakršen borzni analitik, a vendar nekako trezno razmišljam. Prejšnje leto je slovenski borzni indeks (SBI 20) strmo rastel, vsi so tudi opozarjali na pregretost delnic, tako da je nekako bilo logično pričakovati padec le teh.

Obstaja pa še ena možnost - moje razmišljanje. V prvih treh mesecih letos so namreč Krko v glavnem prodajali veliki tuji vlagatelji. Med njimi so bile v ospredju tuje banke: Bank Austria, Erste Bank, Raiffeisen, ABN AMRO pa je prodala kar polovico vseh delnic. Torej, da gre za načrtno zbijanje cen vrednostnih papirjev velikih vlagateljev ter okoriščanje na izgubi malih vlagateljev, ki v paniki s pomočjo črednega nagona brezglavo prodajajo svoje papirje. Ko cene padejo ter mali vlagatelji prodajajo še zadnje svoje delnice, jih lobisti zopet pokupijo ter z masovnimi nakupi dvignejo ceno le teh in zaslužijo. V bistvu gre za začaran krog, kjer so naivni mali vlagatelji tako rekoč prikrito zaslepljeni in zavedeni v prodajo svojih vrednostnih papirjev po nižji, izkoriščevalski ceni.

Res da zadnje čase več ali manj vse delnice tonejo, vendar to se ne more nadaljevati v nedogled. Kdaj bo prišel trenutek, ko se bo trend padanja ustavil ter nadaljevala verjetno nekoliko bolj zmerna rast, nimam pojma, ampak definitivno bo prišel. Menim, da se bo počasi potrebno pripraviti na nakupe, kajti pomladanska razprodaja je bila precejšnja.

Morda je moje mišljenje pretirano, vendar kam pa pridemo brez domišljije? :)

Sem le prišel malo k sebi po izjemno dolgi sobotni noči. V soboto se je dan začel že relativno zgodaj -> okoli pol sedmih. Dopoldne me je čakalo državno tekmovanje iz fizike na gimnaziji Bežigrad. S svojimi 24/40 točkami sem kar zadovoljen, glede na to da ni bilo časa za kakršnokoli pripravljanje, saj je bilo potrebno pripraviti vse za maturantski ples istega dne.

Ob pol treh pridem domov, ob štirih pa že generalka. Vse potekalo tako kot mora, le težave s prenosom zvoka iz računalnika na mešalno mizo. Nekaj mora iti narobe, drugače bi bilo že neverjetno. Tik pred začetkom smo le uspeli vse pripraviti in glej ga zlomka, kasneje je začuda vse delovalo, kot je moralo (huh).

Nekaj minut čez 8 se je pričela vsa kalvarija. Prihod na plesišče, petje Gaudeamusa, predstavitev posameznikov. Nato so sledili plesi - tango, jive, dunajski valček, govor profesoricam in profesorjem ter nato še ples s slednjimi, kasneje tudi s starši. Maturantski Ples se je odvijal v pravem pomenu besede, saj se ne imenuje ples kar tako. Po končanem uradnem delu se mi je najbolj dopadlo, da smo kot razred stopili skupaj in vsi odšli na plesišče -> posledično je bilo vzdušje zelo prešerno in je na sceno pritegnilo veliko staršev, tako da so bili trki med pari skoraj neizogibni. A nič ne de, samo da se je plesalo zaradi česar je bilo ozračje resnično fenomenalno.


Ob polnoči je sledila četvorka v vsej svoji lepoti šestih slik ter odpiranje šampanjca. Zabava se je zopet nadaljevala na plesišču, najvztrajnejši pa so se vrteli še okoli poltretje ure zjutraj, malo kasneje pa se je vse skupaj tudi zaključilo (mini after okoli 6ih).

Občutki so, kot sem že omenil, fenomenalni in meni osebno je ples minil čisto preveč hitro. Bilanca je pozitivna, tako da lahko v bistvu organiziramo še enega? :)

še nekaj slik na željo enega izmed komentatorjev:
Petje himne Gaudeamus Igitur:
Zmagovalci srčkovega plesa:

foto: Miro Pirc in Igor Durjava

Vsi povabljeni na maturantski ples dijakov T4.a so žal morali izpustiti gledanje dnevnika. A nič ne de, za njih smo pripravili posebno različico oddaje 24 Ur.

Po dolgem sušnem obdobju (neverjetne 4 dni) si bom zopet privoščil objavo :) Zadnjih nekaj dni sem bil precej odsoten na račun maturantskega plesa, o katerem pa so že pisali nekateri blogerji: Volkec, Lola Blue. Glede na to da stvari potekajo pod mojim budnim očesom, bi lahko tudi sam napisal nekatera mnenja, predloge za bodoče maturante. Namreč organizacija maturantskega plesa ni tako enostavna, kot se morda sliši, zelo pomemben faktor pa je tudi finančna plat - stroški se gibljejo nad 1500 €. Zdaj odvisno koliko truda je razred pripravljen vložiti v zbiranje sredstev ter dobitkov za srečelov, lahko na koncu ostane nekaj tudi za "after".

Organizacija -> 30 različnih oseb je skoraj nemogoče uskladiti, vedno nekomu kaj ne ugaja. Predlagam naslednje -> zbere se recimo 6 zanesljivih dijakov, kateri nato odločajo ter pripravijo vse potrebno. Kar je več je samo gužva, obenem pa usklajevanje (logistika) požre preveč časa. Ostali naj bodo le priložnostni pripravljeni za razne manjše naloge. Logično je, da se bo ta ekipa 6ih dijakov potrudila po najboljših močeh, saj si verjetno ne želi imeti slabega maturanca.

Nekaj osnovnih nasvetov pri organizaciji:

• prošnje (kdor prej pride prej melje in posledično dobi nekaj več sredstev v €€€ obliki)
• rezervacija lokacije (če imate maturanca pomladi, je to najprimerneje opraviti že septembra za najboljše termine)
• rezervacija voditelja ter glasbene skupine (voditelj je zelo pomemben, da naredi dinamično vzdušje ter stvar vodi z nekim tempom)
• zbiranje srečk (samo zavzeti se je treba in se jih hitro nabere. Kar drži pravilo, da smo Slovenci radodarni in ustrežljivi)
• vabila
• govori
• predstavitev dijakov, predstavitveni film ter projekcija vsega skupaj
  
• izbira dekoracije šopkov, darila, peka peciva, penina
• izbira menijev
• snemanje + slikanje
  
• ...
  

Verjetno sem še kaj spustil, vendar okvirno naj bi bilo to to. Imeti vse pod nadzorom pa poleg vsega prinese tudi nekoliko večjo številko mesečnega obračuna uporabe mobitela. V zadnjem tednu toliko klicev kot prej v treh mesecih skupaj ne.

Pomlad prinaša marsikatera opravila okoli hiše, ena izmed njih je recimo tudi košnja trave. Po današnjem uro in pol (še ni končano) dolgem skakanju s kosilnico se prav prileže kozarček okrepčila v obliki piva.

Mi je pa tole pivo dalo misliti marsikaj, vsaj glede kulture pitja. Res da sem dolenjskega porekla ter da se na 1500 tukajšnjih prebivalcev nahaja kar 800 zidanic, bi se posledično lahko sklepalo marsikaj, pa vendar...

Menim, da bi kultura pitja morala biti obvezen del vzgoje otrok. O njej bi se bilo potrebno odprto pogovarjati ter najstnikom predstaviti vse podrobnosti, ki jih lahko doletijo, obenem pa jim tudi ne omejevati uživanja, seveda v prisotnosti staršev. Zelo neprijetne so situacije, ko starši otroku popolnoma branijo alkohol (celo rum kokose), a se takim na koncu še najbolj zasuka (ja poznam take...). Zakaj bi otroku branili požirek vina ob nedeljskih kosilih? Bo otrok vsaj poznal okus ter imel nekaj previdnosti pri prvem globokem pogledu v kozarec. Čez 90% populacije v svojem življenju se kdaj po domače "naruka", to je realnost in ne vem zakaj bi si si zatiskali oči pred temi stvari. To se dogaja...

Da pa slučajno ne bo kdo mislil, da po sledečem pisanju odobravam pijančevanje. Ravno nasprotno - veliko bolj se nagibam k zmernemu in preudarnemu uživanju alkohola, pri vožnji pa popolnoma brez. S tem prispevkom sem hotel le opozoriti na zadeve, ko je otrokom alkohol predstavljen kot tabu, sami pa ga nato seveda zaradi "firbčnosti" enkrat zagotovo poskusijo in je razočaranje na strani staršev še toliko večje.

Malo prejle sem našel še svojo sliko enega izmed prvih stikov s pivom :)

Ob tako lepem dnevu se je neverjetno težko zadrževati med 4-imi stenami, zato je odhod na svež zrak skorajda neizbežen, no vsaj pri meni je tako.

Rekreiranje v obliki športov je pri meni zelo priljubljeno, še posebej odbojka ter košarka. Košarka, ker jo že od nekdaj igram, celo treniral nekaj časa, a se za profesionalno ukvarjanje nisem odločil zaradi več razlogov - preveliko odrekanja, še največ skrbi pa je bilo glede poškodb. Jih poznam kar nekaj, tolikšne starosti kot sem sam, ki imajo številne težave in so bili primorani opustiti treniranje. Zelo neprijetna situacija, ko te doleti kaj takega, zato raje preferiram rekreativno ukvarjanje s športom ter udeleževanje kakih manjših turnirjev.
Na drugi strani odbojka -> zelo zanimiv šport, pri katerem ni nobenega fizičnega kontakta, a vendar potrebno timsko delo. Visoko na lestvici kotira seveda odbojka na mivki, katero je v poletnih večerih izjemno prijetno igrati.

Torej profesionalizem vs. rekreacija -> brez ugovarjanja bi se odločil za rekreativno ukvarjanje. Je recimo vredno imeti toliko denarja (oz. nekateri celo igrajo za mizerne plače), a že pri 35ih letih imeti polno kosti privitih z vijaki? Sem mnenja, da je ta cena mnogo previsoka.

Včeraj priložene slike, danes video. Uživajte ob gledanju :)

Danes je bila zopet akcija -> Franci, akcija, akcija! (znan citat iz slovenskega filma Milice). Nekako v podobnem duhu je potekalo današnje peturno snemanje v bližini Mirne Peči. Projekt za enkrat poteka po načrtih, nekaj današnjih utrinkov pa je na voljo tudi v obliki slik.


p.s. : Ne morete verjeti, kako je na snemanjih zabavno, saj se izven objektiva kamere oz. končnih video prispevkov zgodi na "bale" smešnih dogodkov, kar vse skupaj prijetno popestri.

Današnje brskanje po arhivih slik mi je v misli prikradlo marsikatere lepe trenutke. Iz omare sem potegnil enega izmed albumov ter začel obujati spomine. Rojstni dnevi, igranje, morje, poroke, fantovščine in še ostali dogodki vsi lepo obeleženi v obliki fotografij. Me je pa ob pregledovanju prešinila misel, kam vse pelje današnja fotografija, npr. kdo recimo sploh še razvija svoje fotografije (razen resnejših fotografov), saj imajo že vsi digitalno opremo, katere namen je seveda urejanje ter hranjenje na digitalnih medijih (trdi disk, cd-ji, dvd-ji, ...). Kdo od vas recimo še shranjuje aktualne fotografije v albumih?

V albumih res da barve na slikah počasi začnejo bledeti, a na drugi strani se srečujemo z mnogo večjim tveganjem, in sicer primer ko digitalni medij izpusti dušo, pri čemer vse slike žalostno izpuhtijo. Na sledečem mestu pride do izraza citat "Bolje vrabec v roki kot golob na strehi". Albumi imajo tako rekoč neprecenljivo vrednost, a kaj ko je njihovo urejanje v primerjavi z digitalnim precej bolj zamudno.

Ena izmed zanimivejših:

Tako dolgo nobene objave, da sem že skoraj pozabil, kje se nahaja gumb "nova objava". Zadnja pomladna dneva sta bila čisto prelepa, obenem pa me je nekoliko priganjal še čas. Včerajšnje ter današnje popoldne je delček razredne ekipe preživel ob snemanju predstavitvenega filma. Sledijo utrinki:

Snemanje
Voditelj v akciji