Mikec blog

Približno 4 - 5 let nazaj so bili virusi ali črvi izjemno aktualni, saj se je o njih pisalo na vsakem koraku, preventiva v obliki antivirusnih programov pa je bila močno razširjena. Tudi sam sem ob vseh kolumnah o Mydoom-u ter ostalih črvih postal nekoliko zaskrbljen in preizkusil vrsto antivirusnih programov.

1. na spisku je bil Norton antivirus.
Tega sem po hitrem postopku zbrisal, saj je bil program tako hroščat, obenem pa mu je uspelo zbrisati le peščico virusov, ostale je spregledal oziroma je javil le obvestilo, odstraniti pa jih ni mogel.

2. je bila Panda.
Odličen antivirusen program, vse je delovalo super, samo je bil nekoliko preveč požrešen pri pomnilniku.

3. Kaspersky
O tem imam najbolj pozitivno mnenje. Popravki in baze novih virusov so bile na voljo najhitreje, ko je virus uspel priti na "tržišče". Nudi odlično preventivo, najbolj pa sem občudoval prilagodljivost, saj ga je bilo možno odlično optimizirati točno po vaših željah. Je skromen do pomnilnika. Edina pomanjkljivost je bila v ilegalnih verzijah, saj je precej težko dobiti delujočega ter imeti veljaven ključ za nalaganje popravkov.

To so bili plačjivi antivirusni programi, izmed brezplačnih za domačo rabo pa priporočam Avast ali AVG. Nudita povsem solidno zaščito pred okuženimi datotekami.

Preteklo leto sem shajal popolnoma brez, najbolj pomembno pri vsem skupaj je namreč, da previdno surfate po spletu in ne prenašate sumlijvih datotek ali odpirate e-mail priponk od neznanih pošiljateljev. Včeraj popoldne sem se le odločil, da si ga namestim ter odstranim virus explorer.exe. Explorer.exe je obenem tudi proces, ki omogoča, da klikate po namizju ter mapah. Nekoliko bolj vešči poznavanja računalnika lahko hitro ugotovijo, kje se skriva virus -> po navadi med procesi ali pa v zagonski datoteki in ga nato tudi ročno odstranijo.

Najraje bi namestil Kaspersky-a, a ga zaradi zgoraj omenjenih težav (nedelujoči ključi) nisem. Odločil sem se, da ponovno preizkusim Nod32. Na računalniku je bil nameščen že pred približno štirimi, petimi leti, vendar se ni izkazal za dober antivirusni program, kajti zganjal je paniko ob čisto vsaki datoteki. Sedaj imam nameščeno verzijo 2.7, ki ne požre veliko ram-a in funkcionira več kot odlično. 608 GB zasedenega prostora na trdih diskih je preiskal v približno 15ih minutah ter odstranil virus, za katerega sem že prej vedel, da ga imam, samo nisem vedel njegove lokacije.

Trenutna verzija antivirusnega programa je pustila dober prvi vtis, saj nemoteno teče v ozadju, ne paničari po nepotrebnem ter porabi malo pomnilnika. Priporočam!

p.s.: Nikoli in res nikoli ne namestite dva antivirusna programa naenkrat!

Velika zmagovalka evropskega prvenstva v nogometu je Španija, drugič v svoji zgodovini, in to povsem zasluženo. Tako v igri nemške kot tudi španske reprezentance je bilo sprva čutiti nekoliko nervoze v nogah, kar je tudi povsem normalno, saj je bil vložek precejšen. Kmalu po začetku so iniciativo prevzeli nogometaši s pirenejskega polotoka in niti precej trdno držali v rokah vse do zadnjega piska Rosseti-ja. Roko na srce Španci so igrali lepši nogomet ter imeli mnogo boljše priložnosti za zadetke, čeprav so na koncu dali le enega. Moji favoriti so sicer izpadli že v četrfinalu (Nizozemska), a tudi današnjim zmagovalcem privoščim naslov, saj so na letošnjem evropskem prvenstvu prikazali izjemen nogomet ter v statistiko vpisali le zmage.

Računalniška oz. video igra Hugo je precej zaznamovala moje otroštvo. Spominjam se posedanja pred televizijo 15 do 7 zvečer in gledanja oddaje, kamor so predvsem mlajši klicarili, da bi lahko preko telefona igrali Huga za takšne in drugačne dobitke. Nikakor mi ni bilo jasno, kako so lahko otroci tako pogosto prepozno pritiskali na tipko in posledično hitro izgubili vsa 3 življenja. Sedaj sem nekoliko starejši in je te stvari lažje doumeti. Najverjetneje so bili zaostanki oz. latence pri prenosu televizijskega kot tudi telefonskega signala. Če samo pogledamo letošnje evropsko prvenstvo v nogometu, ko se Obrez (napovedovalec na TV3) že približno sekundo prej dere GOOOL!, a na televiziji vidimo, da še vedno poteka akcija :)

Nazaj k temi... Slovenski Hugo je bil bolj kot ne beden, saj so imeli le nekaj različnih zvrsti: železnica, letalo, gozd, plezalec. Na drugi strani sem hrvaškega spremljal z jezikom do tal, množica popolnoma drugačnih in inovativnih zvrsti. Če ste ga morda kdaj gledali, vam bo naslednji sestavek toliko bolj jasen.

Pozdravio bi mamu i tata, seku, baku, deda, strinu, Ivano, Josipa, Dražena, Gorana, Nika, Vatroslava, Mirkota, Vjeka, Slavena, Jadranku, Zrinku, Jesenko, Borisa, Snježano, Blaženko, Ognjena, Daliborko, Dubravku, Marijanu, Damirja, Vedranko, Božidarja, 3.C osnovna škole Klinča Sela, razredničarku i sve koji me poznaju.

Verjetno je spisek imen še prekratek, saj so jih tisti, ki so uspeli priti v eter ter odigrati igro, pozdravljali več kot 3 minute.

Če ima morda kdo legendarnega Huga doma, bi se priporočal. Sam ga nikjer ne najdem, obstajajo sicer na internetu različne flash igre, vendar to ni to. Malo nostalgije in obujanje spominov:

Miška ter podloga za miško pri meni kotirata na relativno visokem nivoju. Pomembno je, da ima miška dobro ergonomsko obliko, je dovolj težka, velika, da gumbi nudijo dovolj upora pri klikanju, je laser dovolj dober, da se miškin kazalec ne premika kar samodejno ali trese, podloga pa mora omogočati gladko drsenje in imeti veliko delovno površino.


Sedanjo Logitech mx510 miško sem uporabljal približno 5 let, prav tako tudi podlago. Po petih letih je miška še vedno v polni funkcionalnosti in je tudi nisem imel namena zamenjati, dokler niso poleg naročnine na revijo PcFormat kot darilo uvedli brezžično lasersko miško Logitech LX8. Podaljšal sem naročnino in v roku treh dni dobil paket. Na prejšnjo sem bil dodobra navajen, tako da imam sedaj včasih manjše težave, ko ob hitrem klikanju zgrešim kak gumb, saj je hitrost premikanja kazalca malenkost drugačna. Da se to spremeniti in tudi sem, vendar minimalne razlike je še vedno možno opaziti. Prvi vtisi glede uporabe miške so pozitivni in upam da bo zdržala vsaj toliko kot prejšnja.

Počitnice so se ravno dobro začele, v ponedeljek sem imel zadnji del ustnega dela mature, vendar se mi v glavi že prepleta polno različnih projektov, predvsem spletne strani. V kratkem imam namen prenoviti grafično podobo srednješolskega portala Šola je nora ter izdelati predstavitveno spletno stran za neko podjetje. Kaj več razkrijem, ko bo projekt stekel, trenutno pa prilagam današnje delo. Določene finese se bodo verjetno še spremenile, saj je priporočljivo podobne stvari prespati, da se dobi kako novo idejo, v osnovi pa naj bi bilo to to za ta d'nar.

Decembra sva s Pircem dobila ponudbo za ogled Krkinega raziskovalnega laboratorija. Ponudbo sva seveda z veseljem sprejela; bela halja in očala že smo bili sredi laboratorija, kjer ugotavljajo postopke za razvoj pridobitve učinkovin.

Kako nastane zdravilo?
Najprej se pregleda, analizira trg in predvidi, katera zdravila bi bilo vredno lansirati. Kupijo patent določene učinkovine v končni obliki (znana končna formula), potrebno pa je razviti proces oz. sintezni postopek, kako do le-te priti. Učinkovina je substanca, na katero telo reagira. Razvoj nove učinkovine (ne sinteznega postopka) stane toliko kot polovica Krke. Informatiki poskrbijo za vso potrebno literaturo, katero se nato skrbno preuči ter izlušči primerno gradivo. V laboratoriju gradivo še dodatno preučijo, začne se proces raziskovanja in iskanja sinteznega postopka za nastanek določene učinkovine.

Vse temelji na poskusih naprav vrednih več sto tisoč evrov. Naprave so povezane z računalniki, kjer jih možno upravljati ter tudi spremljati končne meritve. Na podlagi rezultatov se odločijo za nov poskus, ki je v vsaki nadaljnji ponovitvi nekoliko bolj specifičen. Poskusi se hierarhično stopnjujejo vse do najoptimalnejše dobljenih delcev potrebnih za končno učinkovino. Pot je izjemno dolga in zahteva ogromno število poskusov, preden se pride do zaključnega postopka. Na velikost dobljenih delcev pri poskusu namreč vpliva N-faktorjev: različno dolgi postopki kristalizacije, način mešanja z različnimi mešalnimi palicami, način dovajanja spojin, temperaturna območja ipd.

Končni postopek učinkovine se nato pošlje v masovnejšo proizvodnjo, kasneje pa jo na podlagi željenega mesta razgraditve (trebušna votlina, črevo, ipd.) vstavijo v pastile, kapsule ali raztopine.

Ogled laboratorija je bil nadvse zanimiv, kajti dobila sva vpogled na to, kako se določeno zdravilo sploh začne razvijati, kako pridejo do idej raziskovanja ter na kakšne načine vse skupaj poteka -> prvovrstna izkušnja.

V zadnjem letu smo bili priča številnim podražitvam: hrana, bencin, različne storitve, ipd. Kdaj se bo spirala ustavila? Nimam pojma, znanja o tem pa še manj, dejstvo pa je, da nekatera podjetja kljub temu cene svojih izdelkov znižujejo. Podjetja... oziroma bolje rečeno eno podjetje do sedaj. Morda pa vendarle obstaja kanček upanja na podobne poteze ostalih.

Prvič sem zasledil, da se je določena stvar pocenila in to za krepkih 36 %. Iz 62,18 € na 39,90 €, obenem pa je nagrada za letno naročnino še miška Logitech LX8 v vrednosti 41 €. Torej z naročnino v bistvu kupiš brezžično miško, obenem pa brezplačno dobivaš kvalitetno revijo v poštni nabiralnik. Ob takem pripetljaju se ti tudi ob položnici nariše nasmešek na obrazu.


Je mogoče že kdo imed vas zasledil kaj podobnega?

Vaše oko je sposobno zaznati približno 25 sličic na sekundo. Na ta princip so sestavljeni tudi vsi filmi oz. televizijski signal, kjer se vsako sekundo zamenja določeno število sličic, odvisno od standarda - DV Pal 25 sličic (v Evropi), NTSC 29 sličic.

Človeško oko je torej omejeno na 25 sličic, snemalna tehnologija pa ima te meje precej višje. Kamere visokega ranga so zmožne zaznavati svet okoli sebe s 1000 sličicami na sekundo. Posledično je možno narediti izvrstne počasne posnetke z visoko kakovostjo. Sekundo posnetka je mogoče raztegniti na 40 sekund, brez da bi imeli občutek zatikanja videa - 1000 : 25 = 40

Današnji dan je bil namenjen Blogresu. Ob 9. uri ga je otvoril g. Žiga Turka z govorom o papirni ter internetni revoluciji, nadaljeval je Gerd Leonhard, kasneje pa še znana blogerska dvojica: kolumnist Marko Crnkovič in multimedijski guru Jonas Žnidaršič.

Všeč mi je bilo tudi predavanje Davida Rožaca o optimizaciji blogov za iskalnike, Gregorja Žaklja o trendih v spletnem oblikovanja ter Boruta Peterlina o fotografiji na blogih.

Borut Peterlin (priznani fotograf) v akciji. Se je kaj hitro spoznalo, da je iz dolenjskega okoliša :)

Organizacija je bila po mojem mnenju vrhunska in na nivoju: prijazno osebje, pijača, prigrizki, majice in nahrbtnik, direkten prenos, predavatelji za slovensko sceno dobri.

Morda me je le nekoliko zmotila "majhna" udeležba, na lanskih fotografijah je bilo videti nekoliko bolj živo v dvorani. Glede na 80.000 slovenskih blogov, številka v katero malce dvomim, se je "praznika" udeležilo relativno malo blogerjev. Tako je bilo predverje (še posebej po kosilu) precej razpršeno in ni bilo ravno velikega druženja. Podobno kot pri kemiji. Večji prostor -> manjše možnosti da atomi trčijo med sabo. Morda bi morala biti nekoliko večja pozornost namenjena social networkingu. Sicer je v ta namen tudi zabava, a kaj ko se je udeleži le peščica.

Uspelo mi je v živo spoznati: Kašparjevega Roka, Fermetovega Jana ter Mateja (če se ne motim, ker smo ravno hiteli na kosilo)

V pričakovanju naslednjega!

Je morda kdo izmed bralcev ornitolog oz. poznavalec ptičev? Kateri ptič se oglaša na naslednjem posnetku? Zračne puške že dolgo nisem uporabljal ... in me zanima ...


Malo črnega humorja in šalo na stran. Nikoli ne bi storil ničesar žalega živali (izvzamem insekte). X-ptič se je nedavno naselil v bližnje krošnje dreves in spušča zanimive zvoke. Oglaša se z izjemno visoko frekvenco, ki je nekoliko celo podobna mijavkanju mladih muckov. Zvok preide vse stene in ga je moč slišati tudi na drugi strani hiše. Na sliki lahko vidite značilne izseke oglašanja, ostali so šum oz. veter.

Je precej nadležen, kajti je tako unikaten, da se ga razloči ob vseh ostalih, četudi se gleda televizijo, posluša radio ali počne kaj tretjega. Hujši primer je le še zvok mačkov, ki se gonijo, saj je takrat cela fešta okoli hiše.

SiOL je za vse svoje naročnike uvedel 1 GB brezplačnega gostovanja datotek. Storitev se imenuje Plac.


Registracija je hitra in kaj kmalu že lahko urejate svoj virtualni prostor. Ustvarite lahko mape, podmape, razporedite prostor ter naložite svoje slike, video ali dokumente za katere bi radi, da so vam dostopni tudi na drugi lokaciji preko drugega računalnika. Posamezne mape ali datoteke je možno tudi dodati v skupno rabo, tako da so na voljo vsem ostalim, ki jim sporočite povezavo.

Datoteke se prenašajo izjemno enostavno - s prenosom v okno brskalnika na določeno mesto (levo spodaj), lahko pa si namestite tudi program, ki ga upravljate v okolju Windows.

Storitev je izjemno zanimiva, saj je limit naložene datoteke 1 gb, medtem ko imajo ostali brezplačni ponudniki nižje omejitve: 100 MB (Rapidshare.com), 200 MB (megafileupload.com) ali pa je prenos datotek relativno počasen. Iz Placa vam datoteke prenaša več kot solidno - s hitrostjo okoli 800 KB/s.

Edini minus, ki mi ga je do sedaj uspelo odkriti, je, da uporabnik ne more virtualnega trdega diska uporabiti za gostovanje svojih spletnih strani. Upam da v bodoče dodajo tudi to možnost, kajti to bi nedvomno močno izboljšalo storitev.

Prvo kot prvo leti kritika na nekatere medije, ker so objavili reci in piši pičlih 53 besed o tej novici, pa še to povzeto po STA (slovenska tiskovna agencija). Nekateri so celo medijski sponzorji, pa na naslovni strani ne duha ne sluha. Gianni Rijavec v politiki, missice ter Mirna Reynolds so očitno veliko bolj pomembni članki. Đizs krajst, kje pa mi živimo!

Nazaj k temi -> Jure Robič, 43-letni Jeseničan, je namreč že četrtič kot prvi prikolesaril v cilj najtežje preizkušnje na svetu RAAM (Race across America). Za približno 4800 kilometrov od Pacifika pa do Atlantskega oceana je potreboval le 8 dni 23 ur in 33 minut. Po kratkih izračunih to pomeni vrtenje kolesa s hitrostjo 22,3 km/h in to brez postankov oz. spanja. Spanja je bilo tudi sicer bolj malo, le eno do dve uri na dan, zatorej je bila povprečna hitrost višja.

(vir slike)

Ali se bo naslednje leto zopet udeležil bitke za titulo, se še ne ve, o tem je preuranjeno govoriti, dejstvo pa je, da je športnik slovenskega rodu zmagovalec najtežje preizkušnje na svetu in na to smo lahko zelo ponosni.

Download day oz. danes naj bi svetovni splet podrl Guinessov rekord v prenosu ene datoteke - novo različico brskalnika Firefox. Napovedanih je bilo okoli 1.700.000 prenosov, a kot zgleda se pri Mozilli nekoliko ušteli. Serverji niso zdržali obremenitev in so počepnili pod obiskom številnih brskalnika željnih uporabnikov. Dokaz:

V primeru, da vam ne odpre njihove spletne strani, je download možen preko direktnega linka.

Prvo omemba, da je precej zamudno, sploh ker na mobitel niti približno ne tipkam tako hitro kot na tipkovnico. Drugi minus pa leti na prenos podatkov, če nimate sklenjene dodatne naročniške storitve mobilni internet. Kilobajti letijo s "svetlobno" hitrostjo in megabajt podatkov se obrne v trenutku. V vednost: naslovna stran spletnega portala 24ur.com je velika 275 kB, od Siol.net pa 347 kB.

Na blog je možno objavljati na dva načina:

1. Normalno surfate preko brskalnika na vašem mobilnem telefonu in napišete objavo.
2. Napišete tekst ter ga pošljete po e-mailu na vaš blogger račun, nato pa vam sistem objavi zapis. Ta način je nekoliko cenejši, saj se obravnava prenos podatkov le za napisan tekst (ne potrebujete dodatno surfati po straneh).
   

Imam pa tudi eno vprašanje za vse bralce. Kateri paket in pri katerem ponudniku se najbolje splača kupiti za tujino (Hrvaško). Lahko tudi predplačniški paket pri tujih operaterjih, saj so Si.Mobil-ove cene za prenos podatkov v tujini precej zasoljene. Zakup prenosa 50 MB podatkov stane 45 €, kar se meni zdi relativno veliko, da o Mobitelu sploh ne govorim - 109 €!

Živim 30 m stran od hipodroma, kjer se odvijajo konjske dirke, pa za njih po navadi zvem šele ko je dogajanje že v polnem teku. Nič drugače ni bilo danes, tako da mi je uspelo pofotkati ravno zadnjo kasaško dirko.

Znamenite konjske dirke izvirajo iz časov izumitelja ladijskega vijaka Jozefa Ressla leta 1817 do 1821, ko je tu »treniral« na dirkalni cesti. Dirkališče je bilo ob sedanji regionalni cesti proti Kostanjevici. Dirkalna proga je bila dolga približno 1 km.


Start je bil pri 1 km oddaljenem križu ob cesti. Tekmoval je vsak voznik posebej, skupaj z voznikom pa je bil na vozu tudi sodnik, ki je pazil, da so bila med vožnjo upoštevana pravila. Če je tekmovalec tekmoval na progi dolgi 1km, je končal s tekmo v Šentjerneju na trgu, če pa je tekmoval na progi dolgi 2 km, je v Šentjerneju na obračališču na trgu obrnil in se vrnil do križa proti Prekopi, kjer je bil na 2-kilometrski progi start in cilj. Zaradi tega je tekmovanje trajalo vse popoldne, saj je na dirkah običajno sodelovalo od 30 do 40 konj.

Da bi pridobili varen prostor za trening in konjske dirke, so leta 1891 uredili na travniku pri gostilni Bučar ob cesti dirkališče, na katerem so od takrat vse do leta 1938 potekale dirke v Šentjerneju. Starejši Šentjernejčani se še danes spominjajo dirk na tem dirkališču, kjer so bile navadne lesene klopi iz plohov na v tla zabitih kolih postavljene v sredini dirkališča. To je bilo zelo neugodno za gledalce, ki so bili prisiljeni tekmujoče dirkače spremljati s pogledom tako, da so potem, ko so tekmovalci pretekli polovico elipse, prestavili noge na nasprotno stran klopi in jih spremljali še na drugi polovici.

Leta 1938 je bila zgrajena nova dirkalna proga na skupnem pašniku ob jugozahodnem robu Šentjerneja. Postavljen je bil tudi leseni stolp za sodnike.

Tu so se odvijale dirke vse do leta 1979, ko je domači Klub za konjski šport dobil to zemljišče v trajno uporabo in izpeljal potrebne rekostrukcije dirkalne proge, da novi hipodrom ustreza vsem mednarodnim zahtevam.

Konjske dirke se odvijajo v Šentjerneju 2 do 3 krat letno, v juniju ter avgusta za jernejevo.


Prirejeno po knjigi Petelinovi zapiski.

Z drugimi besedami je to obdobje, ko zjutraj poležavate v postelji, kljub temu da je sonce že visoko na nebu, in hodite spat pozno ponoči oziroma proti jutru. Prvič se mi je to zgodilo lani, ko zaradi poškodbe čez dan nisem smel biti zunaj na soncu, sedaj pa se je zopet pojavilo. Ne gre in ne gre zaspati pred tretjo uro zjutraj, pa če se postavim na trepalnice.

Počitniški sindrom pa nima samo slabosti. Ponoči je mnogo več miru, ni telefonskih klicev, ni vroče, po televiziji ni nič pametnega, ni lepega vremena, ki te z vsemi čari vabi ven iz hiše... torej se lahko 100-odstotno posvetite delu, s tem pa se dvigne tudi vaša efektivnost.

Če se spravim nek projekt delati ponoči, ta svojo končno obliko dobi mnogo hitreje. Ravno nedavno sem dobil genialno idejo, od katere bi imeli korist mnogi, pa je žal zaradi premalo znanja ne morem realizirati. Se bo potrebno nekaj domisliti...

Danes je edini petek 13. v letu 2008.

Petek 13. je sinonim za slab dan in to v angleško, francosko in portugalsko govorečih državah, kot tudi v Avstriji, Nemčiji, Estoniji, Finski, Nizozemski, Belgiji, Irski, Poljski, Bolgariji, Danski, Islandiji, Švedski, Norveški, Češki, Slovaški, Sloveniji, Madžarski ter na Filipinih. Precej obširen seznam državic, ni kaj.

Na nekatere ljudi ima petek 13. tako močan, skorajda religiozni, vpliv, da se izognejo vsakodnevnim rutinam, odpovedo letalske lete, ali celo ostanejo v postelji. Na račun tega naj bi v Ameriki imeli 800 - 900 milijonov $ izgub na "navaden" delovni petek. Poveča se tudi odstotek prometnih nesreč.

V Grčiji, Romuniji in špansko govorečih državah recimo je "The dan" torek 13., medtem ko v Italiji petek 17. V bistvu krneki, tako kot imamo n svetovnih dni ne vem česa, je tudi petek 13. ali petek 17. ali torek 13. brez pravega pomena, samo da se na ta dan reče: "Uuuu, danes je petek 13," in čisto nič drugega.

p.s.: Evropska in svetovna prvenstva v nogometu bi morali biti drug mesec, kot je matura =)

Za enkrat še nisem zasledil slovenskega Blogger bloga, ki bi bil primerno optimiziran, zatorej je branje tega zapisa močno priporočljivo vsem, ki s svojim blogom gostujejo na Blogger-ju. Uspelo mi je namreč odkriti, kako optimizirati Blogger blog ter dodati v kodo t.i. meta tags (description, keywords).

V nadzorni plošči najdete jeziček postavitev -> uredi HTML. Finta je v tem, da to ni HTML, temveč .xml, za kar pa so potrebne nekoliko drugačne oznake oklepajev, narekovajev ipd. Če vpišete navadno HTML kodo, vam je ne bo prepoznalo oz. jo bo zavrnilo.

NAVODILA:
Pri description na kratko opišete vašo spletno stran, medtem ko pri keywords vstavite željene besede, besedne zveze (ločeno z vejicami), po katerih želite, da vas iskalniki najdejo.

<META name="description" content="Opis vaše spletne strani">
<META name="keywords" content="besede, besedne zveze">

Ko imate napisano zgornjo kodo, jo kopirajte, pojdite na spletno stran Blogcrowds, prilepite HTML kodo v okence ter kliknite parse. Vašo HTML kodo bo samodejno generiralo v .xml kodo, ki pa jo nato prilepite v kodo bloga za oznako head, kot lahko vidite tudi na sliki. Kliknete shrani predlogo.

Voila! Sedaj imate blog mnogo bolje optimiziran, obenem pa je prijaznejši do spletnih "pajkov", ki brskajo za informacijami o spletnih straneh. Na podoben način mi je uspelo dodati tudi oglase k posameznim objavam, če bo morda koga v prihodnosti zanimalo.

Eden najbolj branih hrvaških spletnih portalov Index.hr se je včeraj nekoliko zatipkal, napake pa kljub temu še niso popravili. Pravilno so zapisali, da je Janša dobil za darilo od Bush-a snowboard, a ne znamke Cult. Cult je znamka gorskega kolesa, ki ga je Bush dobil v dar od Janše - model Black Gold XTR (4.000 €). Snowboard bi lahko bil kvečjemu Head, Nitro, Burton, ...

Peljete se mimo Benetk in Verone, tik ob Gardskem jezeru pa vas nato pričaka adrenalinski park Gardaland. Oddaljen je približno 4 ure vožnje, zna pa se tudi zavleči zaradi gužve na italijanskih avtocestah (še posebej pri Benetkah). Raven adrenalina se ne more primerjati z bungee-jem, a vam še vedno krepko požene kri po žilah. Izjemno pomembnega pomena je datum, kdaj se odpravite v Gardaland. Namreč če nočete na določeno atrakcijo čakati več kot uro, se pozanimajte, da ni kak praznik ali kaj podobnega. V sezoni je park odprt od 10. do 24. ure.


Vse atrakcije si je v enem dnevu nemogoče ogledati, priporočam pa:

• prosti pad (40 m)
  
• blue tornado
• vlak smrti
• sekvoja vlakec
• mamut
• colorado boat

V Italiji se poleg Gardalanda nahajata tudi Aqualand (vodne atrakcije, preko 1000 toboganov) in Mirabilandia. Za Mirabilandio lahko rečem, da je še nekoliko boljši adrenalinski park kot Gardaland, saj ponuja večje in zanimivejše atrakcije. Če samo omenim, da v hiši strahov nastopajo pravi ljudje, ki te izza vrat presenetijo z motorno žago. :)

• pri letu s potniškim letalom dozo sevanja 3 mikrosieverte na uro (iz vesolja)
  
• pri rentgenskem pregledu 50 mikrosievertov na uro
• pri 1 uri gledanja televizije na dan 20 mikrosievertov na uro

In potem mediji delajo zdraho, ko so v bližini NEK podatki Eurdepa kazali, da je radioaktivnost v torek za samo 2 uri znašala okoli 140 nanosievertov na uro, medtem ko je normalna vrednost približno 90 nanosievertov na uro. Razlika 50 nanosievertov, kar je 10 na 3 potenco manj! Poleg tega pa je bilo takrat deževno vreme in posledično delci radona padejo k tlom, kar detektorji zaznajo kot povišano sevanje. Verjetno se v kleteh vseh novopečenih doktorjev jedrske fizike kopiči večja stopnja sevanja radona, pa se tega sploh ne zavedajo oz. ne vedo.

Kot ste verjetno že sami uvideli, sem na blog dodal oglase. Ne obetam si nekega velikega zaslužka, a vseeno bo občutek podoben, kot če bi v kakšnem žepu po dolgem času našel dvajsetaka. Moti me edino to, da jih ne morem dodati k posamezni objavi, saj Blogger ne omogoča javascript-a v zapisih. Grrr. Če kdo pozna kako alternativno rešitev, na plan z njo! Sam se že 26 ur ubadam s tem, a mi nikakor ne rata.

Da pa je bil današnji dan še bolj popoln, mi po Murphy-u danes ni uspelo pokositi trave. 3 ure vreme sprejemljivo, a se nato ulije 5 minut pred koncem in to tako, da sedaj sredi travnika štrli nepokošena trava. Sreča v nesreči morda, ko sem se moral zateči pod drevo -> s hrbtom prislonjen nanj po deblu z glavo navzdol pride veverica in me 3 minute gleda z razdalje pol metra. Vedno kadar jih srečam, nikoli nimam fotoaparata ali mobitela pri sebi in sem prav jezen, saj bi jih rad ovekovečil, kajti nima ravno vsak veveric okoli hiše. Zgleda, da bo potrebno enkrat iti na "jago" izrecno s tem namenom.

Nedavno sem dobil na e-mail prošnjo, če bi lahko zaupal kako sem obdelal sliko žafrana. Seveda z veseljem ustrežem samo včeraj me je nekoliko lovil čas. Torej kratek vodič za vse, ki že obvladate osnove programa Photoshop.

1. Odpremo sliko in nastavimo t.i. guide (iz roba oz. ravnila povlečemo modre črte). Pri tem smo pozorni na ravnilo, tako da so vsi kvadratki res kvadratki.

2. Z marquee tool označimo vsak kvadratek posebej ter kopiramo v nov layer. Vsak kvadratek je tako v svojem layer-ju.

3. Odpremo nov dokument iste velikosti kot slika.

4. Nastavimo guide tokrat z vmesnimi prazninami.

5. Iz prejšnje slike označimo vse layerje kvadratke, jih prenesemo v nov dokument in razporedimo v vsak kvadratek. Slika počasi dobiva končno obliko.

6. Izberemo prvi layer kvadratek ter ga označimo (ctrl + klik na layer). Kliknemo select -> modify -> smooth in nastavimo željeno vrednost, koliko naj bodo robovi kvadratkov zaobljeni. Sedaj označimo ravno nasprotni del - select -> inverse (ali shift + ctrl + i) ter pritisnemo delete. Kvadratek je tako dobil zaobljeno obliko. Ponovimo postopek 6 za vsak kvadratek posebej.

7. Desni klik na prvi layer kvadratek -> blending options -> označimo stroke in nastavimo željeno debelino ter barvo. Obkljukamo tudi shadows ter se malo poigrate z nastavitvami.

8. Desni klik na layer -> copy layer style -> prilepite na vse ostale layer kvadratke. Vsi kvadratki imajo sedaj iste stile (stroke + shadows)

9. Po želji lahko določene layer kvadratke tudi spremenimo v črno bele, tako da jih označimo in pritisnemo kombinacijo ctrl + shift + u (image -> adjustments -> desaturate)

10. Če ste uspešno sledili napotkom, bi vaša slika morala izgledati nekako takole:

Toliko lažnih informacij podanih v enem dnevu pa že dolgo ne. V tujini smo bili v vseh novicah na prvem mestu, pa čeprav je bilo 50% same novice nepreverjene in izmišljene -> govorilo se je namreč o nesreči v Nuklearni elektrarni Krško. V tem primeru jaz ne bi sedel tukaj in pisal objavo, ti šment. Najbolj so me zbodle izjave in komentarji novo nastalih jedrskih fizikov, ki s svojim "podgurskim" znanjem polnijo glave drugih. Od primerjanja naše elektrarne s černobilsko do astronomsko velikih tlakih, potrebnih da odnese kupolo na vrhu zadrževalnega tlaka. V resnici je potreben tlak "le" 5 barov, čeprav je že tak tlak abnormalno velik za tolikšno površino - znese namreč več sto tisoč ton obremenitve. Zelo dobro se je izrazil SFfreak, ki je mnenja, da v bistvu ne gre za težave NEK, temveč težave z neizobraženimi ljudmi.

Na PopTv-ju so danes objavili novico, da so okoliški prebivalci na veliko zaskrbljeni, ravno kontrastno pa na Vašem kanalu, kjer so objavili, da so popolnoma mirni. Današnje cvetke starejših ljudi objavljene na dnevniku 24Ur:

Sogovornik 1: Že tajijo stalno nekaj.
Sogovornik 2: Dostikrat so rekli, da je bil potres, v resnici je bilo pa v elektrarni nekaj narobe.

Odgovor na 1. trditev -> imajo štab civilne zaščite, ki 24/7 spremlja meritve in so tudi podali izjavo, da ni bilo nobenih prekoračitev mejnih vrednosti.

Odgovor na 2. trditev -> Gospa... živite na potresnem območju. Seveda je za vse potrese sedaj kriva NEK.

Po sklepanju, koliko ljudje "vedo" o Nuklearni elektrarni Krško, so jo zagotovo vsi obravnavali v svoji disertaciji. Priporočam vsem, da si pogledate spletno stran NEK za lažji spanec.

Slab glas seže v deveto vas, dober pa morda v tretjo :) Zadnje tedne je nekaj več pozornosti kot običajno deležna tematika kuhanja jajc med mobilnima telefonoma. To novico si bo gotovo zapomnilo veliko večje število ljudi kot novico, ki dokazuje ravno nasprotno. Komu verjeti?

V znameniti angleški oddaji Brainiac, kjer poskušajo dokazati različne stvari, so se med drugim razrešili tudi ta tabu. Okoli jajca so postavili 100 mobilnih telefonov iz drugih 100 pa so potem vzpostavili zvezo. In kaj se je zgodilo po eni uri? NIČ! Kdo si torej izmišlja take in podobne zgodbice?


Verjamem da nenehna bližina mobilnih telefonov nima ravno zdravilnega učinka, a vsekakor tudi ni tako škodljiva, kot je marsikje objavljeno.

3 cente, pa 3 cente, pa 4 cente, pa spet 3 cente, pa 2 centa in lepo nanese 15 centov oz. 36 bivših SIT na dva meseca. Danes ob polnoči smo bili namreč priča novim podražitvam naftnih derivatov. Po navadi je bil spomladi ter poleti trend zniževanja cen zaradi manjšega povpraševanja (obratno v jeseni in pozimi), a sedaj tega ni več moč občutiti. Kje so meje in kdaj bodo cene bencina začele konkretno vplivati na način, stil ali nujnost vožnje? Američani namreč že hodijo v službo samo 4 dni na teden in delajo po 10 ur na dan, s tem pa prihranijo na vožnji v službo. Na drugi strani Atlantskega oceana je francoski predsednik, Nicola Sarkozy, podal izjemno zanimiv predlog, da bi umaknili trošarine, a o čem takem je pri nas verjetno utopično razmišljati. Sicer jih je država lani avgusta nekoliko znižala, a še vedno pobere približno 47% (trošarine + DDV = isto sranje, drugo pakovanje).

Cene in trošarine naftnih derivatov v Sloveniji

Cene bencina v Evropskih državah

Avto je že sam po sebi naložba, kateri vrednost s časom najbolj pada, olje na ogenj pa k temu prilivajo še cene bencina. Z nobeno drugo stvarjo ni toliko stroškov, obenem pa njegova cena z leti krepko pada (izjema oldtimer-ji). Ena izmed dobrih alternativ na kratke razdalje, ki se je tudi sam poslužujem, je kolo, samo za na daljše razdalje pa avto pride še kako prav in brez njega si je težko predstavljati vsakdanjik. Me pa prav zanima, kdaj bodo na urgenci sprejeli prvega s srčnim infarktom zaradi računa na bencinski črpalki.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je nedavno razposlal obvestila o uveljavljanju pravic do Zoisove štipendije v naslednjem šolskem letu. Kdor ima še "staro" pogodbo in je pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, mu ni potrebno skrbeti kaj preveč, medtem ko tisti, ki bodo letos nadaljevali izobraževanje na višji stopnji, bodo morali zaprositi za Zoisovo štipendijo na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. Skleniti bo potrebno NOVO in ostrejšo pogodbo s precej težjimi pogoji za obdržanje -> povprečje 4,1 v srednji šoli ali 8,5 na faksu. Za faks je povprečje 8,5 relativno visoko, bi pa defitivno morali višino povprečja računati po težavnosti faksa.


Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje za Zoisove štipendiste skrbi izjemno dobro, saj vse pogodbe in obvestila pošlje na dom, medtem ko Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije le objavi javni razpis, prijaviti pa se je potrebno lastnoročno! Torej pozor vsem, ki bodo na novo sklenili pogodbe, da ne bodo spregledali javnega razpisa na spletnem naslovu Javnega sklada, kajti v nasprotnem primeru ne bodo več upravičeni do štipendije. Konec avgusta oz. začetek septembra se bo potrebno prijaviti, da vam bodo sploh poslali pogodbo. Kar zahrbtna poteza Javnega sklada, upam pa da le ne bo "žrtev" novega načina razpošiljanja pogodb in da se nihče izmed sedanjh prejemnikov ne bo spozabil prijaviti na javni razpis.

Podobni prispevki: Zoisova štipendija (nadaljevanje)

Marko me je opozoril, če sem že opazil nov Google-ov favicon. Sprva sva bila v dvomih, ali je morda to le dnevna muha, kar bi pri Google-u vsekakor znali ušpičiti, vendar kot se je kasneje izkazalo vendarle, gre za spremembo. Znameniti velik G je sedaj nadomestil mali pisani modri g. Pri večini svojih storitev so že zamenjali, pri Google video pa so kot zgleda pozabili. Se zgodi tudi najboljšim :)