Mikec blog

V Sloveniji je v vodi prisotnega relativno veliko apnenca - CaCO3, zato včasih pravimo, da imamo trdo vodo.  To nišo so odlično izkoristili pri Calgonu, kjer so nam preko reklam vcepili v glavo, da brez njihovega dodatka pralni stroji skorajda ne morejo delovati. Marsikateri serviser pa vam bo, če ga boste povprašali, obrazložil, da je Calgon povsem brezvezen in nepotreben ter da je ceneje na nekaj let kupiti grelec kot pa za isto obdobje kupovati omenjeni produkt. V našem gospodinjstvu se do sedaj še nobeden izmed treh pralnih strojev ni pokvaril zaradi vodnega kamna :)

Namig: Kis odlično odstrani apnenec, vendar je lahko preagresiven in je zato mogoče včasih bolje uporabiti sodo bikarbono.

Tri tedne nazaj umor Ivane Hodak, prejšnji teden umor predsednika uprave in voditelja marketinga Nacionala Iva Pukanića ter Nika Franjića in danes nova tarča, ko so v prižganem avtomobilu policisti našli ustreljeno osebo. Vsem znana zdrava kmečka logika daje vedeti, da nekaj ni v redu in da tolikšna frekvenca umorov ter povezanih indicev ne more biti naključje.


Mnogi se ob vseh teh dogodkih sprašujejo in primerjajo Slovenijo s Hrvaško, kako je naša država varnejša. Japajade, ali ste se pred temi umori na Hrvaškem počutili pa ogrožene? Dvomim, da so se vam na dopustovanju kdaj prepletale tako črne misli. 150 km med Ljubljano in Zagrebom ni veliko, pa da pri nas ne bi imeli mafije? Zagotovo obstaja, vendar verjetno ne na tako visokem nivoju. Spomnite se primera Petek, Global, ipd.

Danes so v službenem avtomobilu Danijela Praštala, nekdanjem direktorju VIP varovanja, na servisu odkrili podtaknjeno bombo, ki je imela moč razstrelitve manjše trgovine s 50-imi uslužbenci.  Bombo je sigurno nevede podtaknil neki kmet, če seveda živite v iluziji. Z "varovanjem" lokalov si mafija nek način označuje svoj teritorij in pobira pristojbnine za svoje usluge. Čim odkloniš povabilo pod njihovo okrilje oz. varovanje, se čisto po naključju pripetijo takšne in drugačne nezgode - pretep v lokalih, podtaknjene bombe ipd. Ni druge logične razlage po kmečki logiki, kot da se zadaj sklepajo nečedni "posli" in ne mislite, da Cosa Nostre pri nas ni.

Jaz se kljub vsem sklepanjem doma in na hrvaški obali počutim varno, pa vi?

MTV ali drugače Music Televison že slaba tri desetletja prinaša na televizijske ekrane novosti iz glasbene scene. Na svojih programih (MTV, MTV Europe, MTV Adria, ...) vrtijo številne najnovejše in najpopularnejše videospote, kot tudi različne tematske oddaje povezane z glasbo. MTV je postal že tako močna asociacija za glasbo, da vsako leto podeljujejo MTV Awards (nagrade) za najboljše skladbe, albume, izvajalce ipd. in so kot nekakšni grammy-i v filmski industriji.


Sedaj so svojo bogato zbirko videospotov naložili tudi na splet, kjer se jih v knjižnici nahaja okoli 30.000 in to v presenetljivo dobri kvaliteti. Stran MTV music je precej preproste oblike, a je zato morda še toliko bolj pregledna in uporabna. Vtipkamo ime skladbe ali njenega izvajalca in dolgčas oz. deževni dnevi tako hitreje minejo.

Trenutno se mi rola na The Buggles - Video Killed The Radio Star.

Kdo se bo recimo čez 20 let spomnil, kaj so ustvarjali v prvem desetletju tretjega tisočletja? Namesto da bi se jih spominjali po kvalitetni glasbi, se jih bomo morda spominjali po njihovih izpadih v medijih. Vse več je glasbenega balasta oz. muh enodnevnic. Britney Spears, Tokio Hotel, RBD, Game over, Kotindijekt (ne vem, kako se napiše pravilno sploh) so vsi večinoma prišlu z gromozanskim bumom in kmalu izpuhteli.

Dobra in kvalitetna glasba pa se prenaša skorajda iz roda v rod in je primerna za različne tipe generacije, njihov obstoj pa ni vprašljiv. Me zanima, kateri junak bo čez 20 let poslušal Britney Spears; Frank Sinatra recimo "živi" že 70 let in še kar nekaj vode bo preteklo preden se bo pozabilo na tako dobre ustvarjalce glasbene scene.

Zbral sem le nekaj legendarnih uspešnic, čeprav je skoraj nemogoče ločiti zrno od plevela, ko prav vsaka skladba odraža odlično komponiranje. S klikom na njih jih lahko tudi poslušate:

• Ottawan - D.I.S.C.O, Hands Up
• KC and The Sunshine Band - Kung Fu Fighting, Give It Up
• Eric Clapton - Wonderful Tonight
• Chuck Berry - Johnny Be Good
• Starship - We Built This City
• Los Lobos - La Bamba
• Lipps Inc - Funkytown
• Nik Kershaw - I Won't Let The Sun Go Down On Me
• Rickie Wilson - Reet Petite
• Billy Idol - Dancing With Myself
• Adam and the Ants - Goody Two Shoes
• Boney M - Rivers Of Babylon
• Trio - Da Da Da

Danes zgodaj zjutraj so se kazalci premaknili za uro nazaj. Premikanje kazalcev na zimski oz. poletni čas je posledica dogovora med državami, da bi bolje izkoristili dnevno svetlobo in tako varčevali z energijo. Če ne bi ure nastavljali na poletni čas, kazalce takrat pomaknemo za uro naprej, bi se dan začel šele nekaj čez 6. uro zjutraj in bi približno uro nepotrebno prižigali luči. Dan se tako zaradi premika kazalcev poleti začne malce čez 5, ravno ob času ko se morajo tisti, katerim se obveznosti pričnejo ob šestih, vstati iz postelje. Volk sit in koza cela.


Poletni čas se je začel uvajati v sedemdesetih letih 20. stoletja, 22. julija 1980 pa je bila sprejeta prva direktiva glede usklajevanja prehodov. Urine kazalce nastavimo na poletni čas zadnjo nedeljo v marcu, na zimski pa zadnjo nedeljo v oktobru (danes).

Nadvse sladka, okusna in skoraj klišejska bonboniera z vrsto različnih čokoladnih dobrot v sebi bi se lahko inačila s štafetno palico. Ko ne veš kaj podariti za rojstni dan ali nesti na obisk, kupiš bonboniero oz. starejši ljudje imajo navado, da nesejo 20 dag "kufita" (kave). Povprečna bonboniera verjetno zamenja kar nekaj lastnikov, preden najde končnega porabnika. Njihova embalaža izgleda drastično privlačna ter vzbuja strašno skušnjavo in hkrati pomisleke preden jo odprete, saj se zavedate, da so dobre le nekatere izmed dobrot, medtem ko ti ostale le pokvarijo okus v ustih in te naredijo tečnega, ker veš, da zavitka ne bi smel odpreti. Najbolj iročno pri preizkušanju pa je, da ravno ko najdeš najboljše čokoladice, ti na voljo preostaneta le še dve ali tri, kar pa je skoraj enako nobeni.

Znameniti rumeni M (McDonald's) je prisoten takorekoč po vsej zemeljski obli, le še na Antarktiki ne. Čim se potepaš po nekem neznanem mestu v tujini in se trebušna votlina kar naprej pritožuje, boš v bližini glavnih trgov najprej oprezal za že znanim M-jem. V McDonald's-u ne pričakuješ vrhunske domače hrane in že v naprej veš, kaj boš dobil, kar te mnogo bolj pritegne kot pa iskanje gostilne, za katero nisi siguren glede čakanja ter pripravljene hrane. V Mac-a je pač najenostavnejše odviti in se v zglednem času tudi najesti, tako da preostane dobršen del časa za potepanje po mestu.


Ena izmed njegovih največjih konkurenc je Burger King, ki pa žal v Sloveniji nima svoje franšize. Če že imam izbiro, preferiram Burger King. Kljub temu, da je oboje "junk food", se mi zdi Burger Kingova hrana  precej bolj okusna, morda zaradi dejstva da je meso popečeno na žaru, njihova ponudba pa je tudi nekoliko obširnejša od McDonald's-ove. V ponudbi se recimo nahajajo jajca, klobasice, Chilli Whooper (alternativa BigMac-u), ki je, moram omeniti, slasten ko hudič.

Zaključek: Fast food oz. junk food zagotovo ni zdrava prehrana, ampak enkrat na vsake kvatre pa tudi ne škoduje toliko, da bi imelo kakšne večje posledice.

Leta 2004 je študent Harvarda Mark Zuckerberg odprl spletno stran Facebook z namenom socialnega mreženja njegovih uporabnikov. Teh se je v štirih letih nabralo preko 130 milijonov in večina jih vsak dan pridno nalaga svoje slike, piše komentarje drugim, dodaja nove prijatelje in se pridružuje različnim interesnim skupinam. Socialna mreža Facebook odlično pripomore k pridobivanju novih spoznanstev prav tako pa tudi  k ohranjanju stikov. Vse kar morate storiti, je iskanje preko iskalne vrstice "search". Nič kolikokrat na Facebooku uspeš najti številne stare znance, za katerimi si izgubil vsako sled, in lahko prav prijetno zopet pokramljaš. Na slovenskih tleh je trenutno morda še nekoliko bolj domena mlajših generacij, a se počasi spreminja in vse več "malo manj mlajših" se odloča za prijavo na Facebook. Dokler je zastonj, vas nič ne škodi, le morda malo več zapravljenega prostega časa pri brskanju, kaj počnejo / so počeli vaši prijatelji taisti dan.

Oblika osebnih strani je standardizirana in tako ni tone različnih, kičastih kot na MySpace-u, torej je tudi  mnogo bolj pregledna ter enostavna. Na Facebook so uporabniki naložili že preko 10 milijard svojih slik, za primerjavo: na spletni strani Flickr 2 in Photobucket 6,2 milijarde slik in ravno zaradi slednjega podatka naj bi 12 miljard dolarjev vredno podjetje delovalo z izgubo, saj toliko slik zahteva ogromne strežniške zmogljivosti. V roku treh let naj bi splezalo na zeleno vejo, a to za uporabnike ne predstavlja  nobenih omejitev, saj so vse stvari poštimane in deluje kot se spodobi.

Študentski boni so boni različnih vrednosti namenjeni študentom za prehrano v določenih gostinskih lokalih. Študentje jih kupijo na študentskih servisih v Ljubljani (Kersnikova 4, Kardeljeva ploščad 5, Cesta 27. aprila 31/IV) ali drugod po Sloveniji, njihove cene pa se gibljejo od 0,57 € (Kebap) do 3,62 € (Cantina Mexicana). Ponekod se naješ že za 1,7 €, medtem ko lahko drugod z 2,65 € odideš iz restavracije lačen oz. ravno prav sit, da ko prideš domov, moraš zopet jesti. Nekaj najdražjih bonov je tudi tipa "All you can eat", torej si na krožnik namečeš, kolikor je želodec pač sposoben absorbirati. Kaj veliko različnih restavracij mi za enkrat še ni uspelo obdelati, mi je pa trenutno najboljša hrana s pridihom domačega pri Lovcu, vendar bi z lahkoto spravil vase 2 obroka.


Zanimivo dejstvo pri prehrani šolajočih se otrok/oseb je, da morajo osnovnošolci plačati malico v celoti (od nekje imam to v spominu), srednješolci imajo po novem topel obrok zastonj, študentje pa si lahko kupijo subvencionirane bone. Mislim, da bi bilo malo bolj smiselno, če bi imeli tudi osnovnošolci zastonj malico, saj je pri mlajših zdrava prehrana precej bolj pomembna, kot pa pri starejših, ki si lahko jedilnike sestavijo kar sami.

Pisal sem že, da je odlična revija PcFormat nenadoma nehala izhajati in kot kafra izpuhtela v slovenskem računalniškem prostoru. Sprva sem razmišljal na katero izmed revij naj se preusmerim, kot zamenjavo za plačano naročnino. Po manjšem razmisleku mi nobena izmed ostalih revij, ki jih izdaja VideoTop, ni ugajala in sem se odločil za povračilo denarja, kar bi mi prišlo še kako prav pri študentskem življenju. 40 € je 40 € in za to dobiš že marsikaj in ne mislim kar tako požreti.

1.9.2008 sem poslal prvi mail z opisom, da bi želel povračilo denarja. Ker nekaj dni ni bilo nobenega odgovora sem ponovno poslal informativni mail in dobil prijazen odgovor, da je zadeva v teku. Tek se je  očitno izkazal za maraton.


Kakopak se stvar ni premaknila niti za ped in sem počasi postal radoveden. V prvih nekaj klicih mi je gospa prijazno odgovarjala, češ da so stvari v teku, da je posredovala naprej in da naj bi vsi, ki smo podali zahtevek dobili vrnjeno naročnino, da jo bomo dobili v začetku naslednjega tedna ipd. Prejšnji petek mi je celo zatrdila, da je denar končno nakazan. HA! v ponedeljek zjutraj ga, ti šment, ni bilo... Počakal sem teden, nič, in zopet poklical. Tokrat so me vezali naprej direktno v računovodstvo, tam je sledil kratek pogovor z možakarjem, kjer mu razložim, da se ne mislim več s tem ukvarjati, da bom zapravil več na telefonu, kot je bila celotna naročnina in mi je obljubil, da me v ponedeljek (danes) pokliče ter poda informacije. Ura je pol osmih zvečer, klica še ni. Nič ne bi imel proti, če bi mi že 1.9.2008 odgovorili, da bo naročnina vrnjena točno čez mesec in pol in da takrat bo. Da pa brijejo norca s podaljševanjem, kako naj bi bila nakazila vsak teden izvedena, je pa že bolno

V vseh n-tih klicih nisem bil nikdar nesramen, vendar ob vseh obljubah, verjetno sem tudi malo preveč naiven, čedalje bolj dobivam občutek, da so na VideoTop-u zaposleni pač nesposobni. Jutri jih zopet pokličem in obrazložim točno tale odstavek, da se ne mislim več ukvarjati s primerom in naj to rešijo s Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije. Me prav zanima, kakšen "nov" izgovor bo sledil jutri in ali so tudi pri izplačevanju plač tako nesposobni, da po poslanem zahtevku oz. določenem datumu čakajo 2 meseca?

Naročilo na mimovrste.com (dobesedno greš mimo vrste) je bilo izvršeno v petek ob pol tretji uri, zjutraj pa me je poštar moral vreči iz postelje, saj je prišel že okoli osme ure. Prejšnje originalne slušalke na iPodu so bile že popolnoma izrabljene in obenem precej nekvalitetne, ovojna guma se je trgala, zvok je hreščal, tako da je bil nakup podnujen. Sony MDR-E10LP za 8,55 € so precej boljše, čeprav vseeno ne vrhunske. Mal' d'narja, mal' muske a so čisto zadovoljive. Zjutraj na troli bodo prišle še kako prav, samo nisem eden izmed takih, ki s svojim glasnim poslušanjem mori preostalim.

Moji najbolj gledani filmčki na portalu YouTube imajo preko 50.000 ogledov, skupno pa nekaj nad 230.000. Spisek vseh najdete tukaj + tukaj.

Miran Ališič - Interlagos 2007 - 70,376 ogledov

Karl Erjavec in Gregor Golobič na POP TV - 19,904 ogledov

Milice - 9,030 ogledov

How to eat an egg - 6,521 ogledov

Brez interneta bi izjemno težko shajal. Po pravici povedano, kdo pa ne?. Ne bi mogel opravljati službe, ogromno stvari za faks je le na internetu, blog bi bil na off... tako pa lahko le z osnovnim paketom opravljam vse omenjene funkcije in povrhu vsega gledam lahko še televizijo - oddaje v lastni režiji kot so npr.: poročila, trenja (PopTV, Rtvslo preko spleta). Pri T-2 se je sklenila pogodba v višini 14 € na mesec za optično povezavo 10 Mb simetrično (download in upload enak). Pozitivna točka pogodbe je vezanost za nedoločen čas, tako da lahko pogodbo kadarkoli prekličem brez kakršnih koli nadaljnjih izplačil, kot je to potrebno pri SiOL-ovih ali Mobitelovih paketih. Presenetili so me z izjemno hitrim odzivnim časom. V roku štirih dneh sem imel optičen kabel pripeljan do stanovanja in lučke na modemu so kmalu pričele utripati.


Hitrost internetne povezave T-2

Čez hitrost in odzivnost (ping) nimam nikakršnih pripomb, vse deluje kot mora, tudi ni izpadov, kot je bilo sprva značilno v začetnih fazah vzpostavljanja omrežij T-2. Trenutno je po stanovanju  ob stenah napeljanega okoli 15 m UTP kabla (mrežni), a naj bi se to spremenilo približno v mesecu dni, ko se bom odločil za nakup prenosnika in brezžičnega routerja.

préšati -am nedov. (ẹ́) pog. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stiskati: prešati vinsko drozgo; prešati grozdje, sadje / prešati olje iz semen (SSKJ)

Za vikend se je prešala žametna črnina. Zmleta drozga je nekaj dni že stala v čebricah in počasi s pomočjo kvasovk fermentirala sladkor. Določeno količino soka se je lahko neposredno pretočilo, preostalo drozgo pa je bilo potrebno sprešati.

V prešo se zvrhano nameče drozge in zapre s pokrovom. Notranjost plašča se nato s pomočjo kompresorja napihne na nekje 3 atmosfere (3 bare) in stisne drozgo ob preluknjano steno, kjer steče ven sok, le-ta pa potuje naprej v cisterno ter na primerni temperaturi vre in čaka na pretakanje.

Žal je tako, da se revščina počasi, a korenito zajeda v del našega vsakdana in zato bi ji morala družba posvečati več pozornosti. Prepad med revnimi in bogatimi se zaradi kapitalizma zgolj povečuje. Denarja ni čedalje več, saj bi sicer vsi lahko postali bogati, le premožnejši si še naprej polnijo žepe s trdo prigaranim denarjem ostale raje. Nekdo, ki ima dovolj finančnega zaledja, mu ni težko denar obračati in ga plemenititi (tudi bankrotirati...) kaj bo pa nekdo obrnil s 400 € plače, ko je to komajda dovolj za hrano, obleko in položnice. Delodajalci se o takih  temah mnogokrat premalo vprašajo. Pod pragom revščine naj bi živel vsak osmi Slovenec, približno 230.000, kar se mi vsekakor zdi izjemna številka. Meja revščine je za posameznika določena pri 466 evrih neto, za družino z dvema otroka pa 978 evrov neto. Vsak osmi znanec oz. oseba, ki jo vidim na cesti,  pa mi na prvi pogled zagotovo ne deluje revno, vaše mnenje?

V težkih situacijah menim, da znamo Slovenci marsikdaj dobrosrčno priskočiti na pomoč: tedenske dobrodelne akcije pri Mariotu, zbiranje starih kosov oblačil, pomoč pri ujmah in nesrečah, ipd. kažejo na posluh  in odzivnost tej problematiki. Če imate tudi sami doma odvečne stvari, ki jih ne potrebujete, jih lahko podarite kar preko spletnega portala podarimo.si, Rdečemu Križu, računalniško opremo pa na uganda.pomagajmo.org.

Zapis je namenjen podpori Blog Action Day-a.

1 Optimalna temperatura v hladilniku je približno 4 °C, ker se poraba električne energije pri vzdrževanju nižje temperature močno poveča.

2 Standardna temperatura za zamrzovanje je –18 °C. Če nastavite temperaturo nižje, povečate porabo energije. Nastavitev temperature že samo za 1 °C nižje, kot je potrebno, poveča porabo energije tudi do 5 odstotkov.

3 Postavitev hladilnega aparata ob štedilniku, radiatorju, peči, pomivalnem stroju ali na neposredni sončni svetlobi ni primerna.

4 V hladilnik in zamrzovalnik spada le osušena in ohlajena hrana; sicer se hitreje tvori led, ki poveča porabo energije.

5 Ledene obloge v zamrzovalniku močno zmanjšajo učinkovitost hlajenja in močno povečajo porabo električne energije. To pomeni, da tudi, če imate zamrzovalnik energijskega razreda A, lahko deluje kot zamrzovalnik razreda B ali C, če ni ustrezno odtaljevan. Če imate zamrzovalnik Gorenje z No Frost sistemom, pa led sploh ne nastaja.

6 Skozi hladilniška vrata, ki se ne zapirajo dobro, izteka energija. To lahko preizkusite tudi tako, da postavite papir med vrata in hladilnik. Če nato papir le stežka izvlečete, se vrata še vedno dobro zapirajo. Tesnilo lahko ohranite v dobrem stanju tako, da ga redno čistite z mokro krpo.

7 Hladilniki Gorenje so opremljeni z vrati, ki lahko sama mislijo in vas z zvočnim signalom opozorijo, če ste jih pozabili zapreti. Nekateri modeli se samodejno zaprejo, če so vrata odprta pod kotom, manjšim od 20 stopinj.

8 Če hladilnika dlje časa ne uporabljate, npr. med dopustom, je bolje, da ga izključite oziroma vključite funkcijo počitniški program, ki jo ponujajo nekateri sodobni hladilniki.

Najbolj varčna je indukcija

9 Če kuhate na elektriki, kuhalno ploščo izklopite nekaj minut pred koncem kuhanja, saj je v plošči še dovolj akumulirane toplote, da hrano primerno skuha. Ko voda zavre, zmanjšajte moč kuhalne plošče ali plinskega gorilnika do točke, ko voda še vedno vre.

10 Kuhajte v pokritih posodah s pokrovi, ki dobro tesnijo. Z njimi zmanjšate porabo energije tudi do trikrat. Velikost posode naj bo primerna količini hrane. Uporabljajte posode z ravnim dnom in dobro toplotno prevodnostjo.

11 Velikost kuhalne plošče izberite glede na premer posode. Če je majhna posoda na veliki plošči, je povsem neizkoriščen obod, od koder energija uhaja v zrak. Pametna indukcijska kuhališča sama prepoznajo premer posode; greje se samo vsebina v posodi, preostali del kuhališča ostane hladen.

12 Električno pečico izklopite približno 10 minut pred koncem peke, saj je v njej dovolj toplega zraka, da se jed speče do konca.

13 Če imate v pečici na razpolago ventilator, ga čim pogosteje uporabljajte, saj omogoča peko tudi pri temperaturi, ki je od 20 do 40 °C nižja. Če je le mogoče, pecite več jedi hkrati. Pečenje na treh nivojih to omogoča.

14 Vrat pečice ne odpirajte po nepotrebnem, saj s tem znižujete temperaturo v pečici in povečujete porabo električne energije.

15 Kompaktne pečice se zaradi manjših dimenzij veliko prej ogrejejo na želeno temperaturo, zelo so primerne za pripravo manjših obrokov, saj za enak učinek porabijo manj električne energije.

16 Za pogrevanje hrane uporabite mikrovalovno pečico, ki je ni treba vnaprej ogrevati. Hrana se pripravlja krajši čas, za isti postopek pa porabite tudi do 70 odstotkov manj energije kot v klasični pečici.



17 Uporabljajte pomivalni stroj. Primerjava med ročnim in strojnim pomivanjem posode kaže, da je poraba vode pri ročnem pomivanju lahko tudi do štirikrat večja kot pri pomivanju v sodobnem pomivalnem stroju.

18 Vključite stroj v času nižje tarife električne energije. Nekateri modeli ponujajo funkcijo zakasnitve vklopa.

19 Pri pranju perila se porabi kar do 90 odstotkov električne energije za ogrevanje vode. Uporabljajte energijsko varčne programe, za npr. normalno umazano belo bombažno perilo poseben program pri 60 °C in prihranite. Pranje pri 60 °C v primerjavi s pranjem pri 90 °C pomeni tudi do 50 odstotkov nižjo porabo električne energije.

20 Ne pretiravajte z uporabo pralnih sredstev, ker tako vaš pralni stroj dela težje in porablja več energije. Pralne stroje Gorenje odlikuje poseben ekološko varčevalni sistem, ki preprečuje izgubo pralnega sredstva med dovajanjem vode. Omogoča tudi do 20 odstotkov manjšo porabo detergenta in tako učinkoviteje varuje okolje.

21 Zavrtite le poln boben! Sicer izberite program za polovično pranje. Prihranek električne energije je tudi do 25 odstotkov.

22 Izpustite predpranje. Porabo električne energije tako zmanjšate vsaj za 10 odstotkov.

23 Sušilni stroj porabi manj energije, če je perilo dobro ožeto. Zato naj ima pralni stroj vsaj 1000 obratov v minuti. Ožemanje na 1600 namesto 1000 obratih pa lahko prihrani tudi do 30 odstotkov električne energije pri sušenju perila v sušilnem stroju.



24 Grelnik vode uporabljajte pri nastavitvi na ekonomično delovanje, kar pomeni, da je voda segreta med 55 in 60 °C. Običajno uporabljamo vodo temperature 40 °C, kar dosežemo z mešanjem hladne vode in tople vode iz grelnika. Iz grelnika vode dobimo skoraj dvakrat toliko mešane vode, kot je njegova prostornina.

25 Toplota iz okolice je brezplačna. Toplotna črpalka je hladilni stroj, ki deluje v obrnjeni smeri. Je ekološko najprijaznejši in energijsko najcenejši način segrevanja sanitarne vode in ogrevanja doma. Kar 2/3 energije za pogon kompresorja lahko dobite zastonj iz okolice. (problem je, ker so subvencije za nekaj let v naprej že razdeljene)

26 Sonce je najcenejši vir svetlobe in toplote, zato ga spustite v stanovanje. Čez dan vselej dvignite zavese in žaluzije. Ob bolj svežih prehodnih dneh sonce pomaga dvigniti temperaturo v stanovanju za kar nekaj stopinj.

27 Sodobna klimatska naprava poleti prostor hladi in deluje kot hladilnik s hladilnim sistemom, v katerem kroži hladilno sredstvo, ki odvzame toploto prostoru in jo transportira navzven. Ista naprava pa lahko v hladnih dnevih tudi greje. V tem primeru že lahko govorimo o toplotni črpalki. Še posebej v pomladnih in jesenskih mesecih je klimatska naprava najcenejši vir ogrevanja.

28 Pri hlajenju prostorov je še bolj kot pri ogrevanju pomembno, da so prostori dobro izolirani, še posebej če ne hladite ostalih prostorov.

29 S centralnimi klimatskimi napravami lahko v večjih stavbah privarčujete tudi do 50 odstotkov toplotne energije, hkrati pa zagotavljate, da je zrak v prostoru primerno vlažen in čist, saj imajo naprave vgrajene filtre, ki zrak ne samo primerno osušijo, ampak tudi očistijo raznih vonjav, cigaretnega dima, cvetnega prahu, pršic, določenih bakterij in elektrostatičnega naboja.


Od klasičnih do varčnih sijalk

30 Klasična žarnica spremeni v svetlobo le 5 odstotkov porabljene energije. Varčne sijalke porabijo pri enaki svetilnosti vsaj štirikrat manj energije. Varčna sijalka z močjo 11 vatov je npr. enako učinkovita kot običajna žarnica z močjo 60 vatov. Pri delovanju varčnih sijalk se sprošča manj toplote, manjše pa so tudi emisije CO2. Varčne sijalke pa ne prizanašajo samo podnebju, ampak tudi vaši denarnici, saj trajajo desetkrat dlje.

31 Dodaten prihranek dosežete z izbiro svetila, ki je prozorno, z uporabo sijalk z manjšo močjo, z uporabo reflektorskih svetil, ki dosežejo večjo svetilnost pri nižji moči žarnice in z ugašanjem svetil, ki jih ne potrebujete.

32 Uporabite senzorje gibanja, ki samodejno izključijo svetilo, ko v prostoru ni več gibanja.

33 Na posamezna delovna mesta namestite manjša svetila, ki osvetlijo samo delovno površino in ne celotnega prostora.

34 Izkoristite dnevno svetlobo, vendar pri tem pazite, da z velikostjo oken ne pretiravate, ker prevelike steklene površine omogočajo prehod poletne vročine in zimskega mraza v prostor.


»Stand-by« je out

35 Izključite aparate iz stanja pripravljenosti. Če bi vsi uporabniki izklapljali aparate, na primer zabavne elektronike, iz pozicij pripravljenosti ('stand by' pozicij), bi doprinesli k manjšemu onesnaženju s CO2, hkrati pa privarčevali kar nekaj električne energije, kar bi se poznalo tudi v denarnicah uporabnikov.

36 Ugasnite računalnik ob vsaki daljši prekinitvi z delom. Ob krajših odmorih ugasnite monitor, že s tem boste prihranili kar do 50 odstotkov energije.


Zaprite pipo, izplača se!

37 Veliko lahko privarčujete tudi z dobrimi vodovodnimi pipami. Vodovodna pipa, iz katere pušča le ena kapljica vode vsako sekundo, predstavlja izgubo vode za 16 kopeli vsak mesec.

38 Če med umivanjem zob dosledno zapirate pipo, lahko v gospodinjstvu prihranite tudi več litrov vode na dan.

39 Uporabljajte straniščni kotliček z varčnim splakovalnikom, ki prihrani tudi do 12 litrov vode na dan.

Posadite drevo

40 Eno samo drevo v svojem življenjskem ciklu absorbira kar eno tono CO2, hkrati pa bo v naslednjih vročih poletjih prispevalo dragoceno blažilno senco. V svetovnih metropolah bi lahko znatno izboljšali zrak z intenzivnim zasajanjem dreves. Začnite v svojem mestu in zasadite svoje prvo drevo za senco jutri že danes.

Prodaja se vino Cviček. Ima opravljeno analizo in je tako primerno tudi v obliki točenega v gostinskih lokalih. Dolgoletne izkušnje kletarjenja se odražajo v številnih priznanjih, ki si ga je Cviček prislužil v zadnjih letih. Če se zanimate za nakup ali poznate koga, ki bi imel interes, lahko mirne volje priporočim / priporočite, saj lahko rečem, da smo spili že marsikaj in da je ta Cviček resnično vreden greha.

 

Kontakt:
Jože Lindič
tel.: 031-654-908
lokacija: Šentjernej
cena: po dogovoru

Cvíček je rdeče suho vino, pridelano iz rdečih in belih sort. Vsebuje žametno črnino (70 %), modro frankinjo in kraljevino, od belih sort pa laški rizling, zeleni silvanec in rumeni plavec. Cviček ima nizko stopnjo alkohola (do 10%) ter prijetno kislino, je zelo pitno vino in se odlično prilega k vsem jedem. Kot vsem rdečim vinom pa mu pripisujejo tudi zdravilen pomen.

Cviček je poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja.

Od leta 2001 je cviček tudi zakonsko zaščiten z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja. Pridelujejo ga v vinorodni deželi Posavje, natančneje v dolenjskem vinorodnem okolišu.

Cvičku med vini pripisujejo še posebej veliko zdravilnih učinkov. Več kisline in nižja alkoholna stopnja, ki sta ga nekoč odrivala na obrobje slovenskih vin, sta se izkazala za njegovo prednost. Zaradi prve je priporočljiv za sladkorne bolnike, druga ga uvršča med dietetična vina. Obenem vsebuje flavonoidne snovi, ki pozitivno vplivajo na zdravje, saj zmanjšajo kardiovaskularna tveganja. Cviček ugodno vpliva na prebavo, pospešuje tek, preprečuje nespečnost in krepi krvni obtok. (vir)

The Big Picture je foto-agencija, ki sem jo čisto po naključju našel pred približno dvemi meseci. Objavljajo vrhunske fotografije z vseh področij in večino teh le nemo gledaš z odprtimi usti. Slike so resnično vredne ogleda in toplo priporočam spremljanje njihovega bloga.

Nekaj njihovih slik za pokušino, da boste vedeli, o čem govorim:

Brez zvestih kot tudi le mimobežnih bralcev, ki pridejo na blog preko iskalnikov, mi tega ne bi uspelo. Na zemeljski obli se nahaja nekaj deset bilijonov (10¹²) indeksiranih spletnih strani in tale blog je na podlagi Alexe in njenega algoritma obiskanosti med prvih milijon (10⁶), natančneje na 993.083. mestu in počasi napreduje višje in višje po lestvici - okoli 20.000 na vsake tri dni, vendar se bo tako hiter tempo kmalu ustavil. Na slovenskem prostoru je ta pozicija relativno precej višje in se suče okoli številke 1100. Med prvih milijon je s slovenskim blogom na lastni domeni precej težko priti, ob kvantiteti in kvaliteti zapisov pa se nadejam še par sto tisoč višjega ranga.

Podatke lahko preverite za katerokoli spletno stran na sledeči povezavi, tako da vnesete domeno.

Sem mnenja, da Slovenci vozimo povprečno predobre avtomobile premosorazmerno s povprečnimi plačami. Mentaliteta in mišljenje sta pač taka, da je bolje imeti dober avto, kot pa živeti malo bolj sproščeno in udobno. Verjetno se boste strinjali z menoj, če rečem, da pri nas velja nepisano pravilo, da znamka vozila  predstavlja nivo premoženja ter ugleda v družbi. Čisto nič nimam proti dobrim avtomobilom, ravno nasprotno; obožujem jih, vendar je ob nakupu potrebno tudi precej racionalno razmišljati, kar marsikdo ne. Si kupi dober avto, nato pa varčuje na bencinu oz. drugih mnogo bolj "pomembnih", osnovnih življenjskih stvareh. Naj raje ostale stvari trpijo kakor ego za dobre pol ure do službe in nazaj...


Precej drugačno razmišljanje sem zadnič uvidel le nekoliko čez mejo, v Celovcu. Družine se ne vozijo toliko z "nobel" avtomobili, vendar jih ima zelo veliko svojo lastno hišo ali stanovanje, sicer velikokrat tudi vzeto pod hipoteko. Vozilo jim predstavlja zgolj lasten prevoz iz točke A v točko B in nič drugega.

Kdor si lahko privošči boljšo oz. novejšo znamko vozila, tako da hkrati preostale stvari ne trpijo, vso spoštovanje in še veliko poslovnih uspehov, planiranje boljšega avta za vse ostale pa naj bo raje nekje pri koncu, bolje je imeti najprej urejene "pomembnejše" stvari.

Konec leta 2011 naj bi Slovenija kot prva članica držav Evropske unije uvedla sistem satelitskega cestninjenja ali znano tudi pod imenom GSSN/CN (Global Navigation Satellite Systems/Cellular Network). V avtomobilu bo nameščena naprava, OBU modul, ki bo pošiljal podatke o vstopu in izstopu  vozila na avtocestno območje preko satelita v obračunski center. Vsak mesec bo tako prihajala nova položnica v poštni nabiralnik.

Nekatere prednosti ali slabosti satelitskega cestninjenja:

• pravično zaračunavanje po dejansko prevoženih kilometrih,
• cestninjenje brez omejitev hitrosti in zaustavljanja vozila,
• večja prilagodljivost cenovne politike in možnost aktivnega vpliva na gostoto prometa,
• manj posegov v okolje ter aktivni vpliv na zmanjševanje škodljivih emisij,
• nižja cena na kilometer za uporabnike sistema,
• večji prihodki in enostavnejše spremembe med cestninskimi in necestninskimi deli avtocestnega križa RS,
• dodatne storitve voznikom in upravljavcem cestnega omrežja,
• povečanje varnosti udeležencev v prometu in
• nove poslovne priložnosti in izvoz sodobnih tehnoloških rešitev.

Primer preglednice satelitskega cestninjenja in prevoženih kilometrov:


Vse lepo in prav, vendar to ne gre tako zlahka. Eno izmed ključnih vprašanj je varnost sistema in spoštovanje človekovih pravic. Z nameščeno napravo bodo lahko vsak trenutek vedeli, točno kje se nahajate. Kdo pa si želi tega? Družba je zaradi modernih tehnologij čedalje bolj nadzorovana in sedaj vas bo "veliki brat" nekega dne spremljal še na cesti. Namestitev OBU modula naj bi imeli pravico tudi zavrniti, vendar katere možnosti so potem na voljo ali pa se bo tistim, ki bodo sistem zavrnili, prepovedano prevažati po avtocestnih odsekih. Vinjete so trenutno čisto zadovoljiva pa tudi poceni rešitev (za tujce ravno ne) in mislim, da bodo v veljavi še kar nekaj časa, preden bo preteklo dovolj vode za uvedbo satelitskega cestninjenja.

Hladilnik je trenutno s hrano izjemno dobro založen, tako da bi lahko morda preživel celo manjšo ledeno dobo. Doma so mi napokali od grozdja pa vse do kostanja. Ne me razumeti napak, seveda sem vesel tolikšne obilice hrane, a kaj ko jo je toliko, da jo je fizično nemogoče pojesti. Pršut, gozdarska salama, ogrska salama,  doručak, sir Edamec, lahki sir, Nutella, 1 kg Čokolešnika, 1 kg kruha, čokoladna potica, grozdje, jabolka, čokolada, kostanj ipd. Aja morda sem pozabil omeniti, da živim sam!


Današnja češplja na vrhu torte (večerje = goveja juha + doručak) se pravkar kuha, in to je kostanj.  Peči ga tukaj ravno ne morem, zato sem se odločil za kuhano varianto.

Recept:
Nenarezanega stresemo v lonec vrele vode in pokrijemo za dobre pol ure. Serviramo toplo.

Voila, fast & easy za "lahkoten" posladek večera. Precej zoprno zna biti tudi lupljenje, vendar jaz kostanj le odrežem pri vrhu ter lupino stisnem z zobmi, tako da gre vsebina naravnost v usta.

kraj: Šentjernej
število prebivalcev: 1394
nadmorska višina: 185 m
koordinate: 45°50′19.98″N, 15°20′10.48″E

Občina Šentjernej
število prebivalcev: 6583
povprečna starost: 39,41 let
površina: 96 km²
število zidanic: okoli 900
župan: Franc Hudoklin

Šentjernej, ki je svoje ime dobil po cerkvi sv. Jerneja, je veliko gručasto naselje na jugozahodnem delu Krške kotline in je gospodarsko, kulturno in upravno središče Šentjernejske občine, ki se razteza na Šentjernejskem vršaju in v vzhodnem Podgorju. Šentjernej leži sredi Šentjernejskega polja na križišču cest proti Novemu mestu, Brežicam, Drči (Pleterje) in proti Dobruški vasi (priključek na avtocesto).

Skozi Šentjernej, ki se ob glavni cesti razširi v prostoren trg, teče potok Kobila, ki je nekdaj gnal več mlinov in zadružno elektrarno (1924 –1925), ki je že tedaj dala elektriko cerkvi, župnišču in še nekaj hišam. Šentjernej dobiva vse bolj mestno podobo, medtem ko je bil do začetka šestdesetih let 20. stoletja še pretežno kmečko naselje. Prevladujoče kmetijske dejavnosti so bile in še vedno so: poljedelstvo, vinogradništvo in živinoreja, v zadnjem času pa je kraj vedno bolj privlačen tudi za tehnološko industrijo.(vir: Petelinovi zapiski)


Občina Šentjernej je ena izmed redkih obmejnih občin, ki v nasprotju z ostalimi ne propada, temveč se izjemno hitro razvija, to pa se lahko delno vidi tudi v številnih novogradnjah stanovanjskih objektov, trgovskih centrov, storitvenih objektov kakor tudi odpiranju novih delovnih mest na področju industrije. Lahko se pohvalimo tudi s podatkom, da je nataliteta večja od mortalitete in se tako ni potrebno pretirano bati za naraščaj, se pa tudi že kar nekaj časa govori, da bi postali celo mesto. Največja konkurenca se bije na področju gostinstva, saj je v okolišukem radiju presenetljivo veliko okrepčevalnic. Občina vsako leto obeležuje tudi Jernejevo, praznovanje v počastitev svetega Jerneja, katerega se je definitivno vredno udeležiti.

Danes sem podrl rekord v hitrostni vožnji od Novega mesta do Ljubljane. Pot je trajala pičle tri ure! Na radiu smo slišali opozorilo, da promet poteka v strnjeni koloni, nismo si pa predstavljali, da  avtomobili popolnoma stojijo. Takega prometa še nisem doživel. Zastoji so bili že na izvozu na avtocesto v Novem mestu in se nadaljevali vse do Višnje Gore. Kot kaže se je cela Slovenija v nedeljo strnila na dolenjskih gričkih in se v večernih urah fijakala proti Ljubljani. Povprečna hitrost je bila torej nekje manj kot 30 km na uro, pa še to je bila tako "visoka" zaradi odseka, kjer je bila vožnja nekoliko hitrejša. Dve uri smo se peljali v prvi prestavi ter dodobra okusili slast DARS-ovega slogana: "Skrbimo za varno vožnjo", kajti tokrat je bila resnično ekstremno varna.

Študentsko življenje je že v polnem zagonu in je zamenjalo sedanje življenje na "podeželju". Ljubljano tudi že od prej kar dobro poznam in nimam kakšnih večjih težav z iskanjem lokacij. Kot večina ostalih študentov bom čez vikende hodil domov, delovne dni pa preživel v Ljubljani v Šiški, kjer je moj drugi dom. S to funkcijo bi se lahko ponašal tudi faks, saj bom nekatere dneve celo več na faksu kot v stanovanju =). Kakorkoli že, prvi trije dnevi so minili supersonično hitro, hkrati pa sem bogatejši za nekaj novih življenjskih izkušenj.

Sklepni vtisi prvega tedna:

• Na troli lahko v kratkih rokavih zašvicaš tudi pozimi
• Kako veš, da je trola polna? Ko zaradi izdihovanja zraka in rose na steklu ne vidiš več v notranjost.
• Občutek imam, da sosedje v stanovanjih hibernirajo, saj se nobenega ne sliši. Hecen občutek, ko ne veš, kako kvalitetna je zvočna izolacija in koliko hrupa lahko povzročiš.
• Pod oknom se dogajajo tisoč in ene stvari. Dosedanje žuborenje potoka in občasno gonjenje mačkov je nadomestila vrsta različnih spektrov slišnih frekvenc.
• Gužva je zakon! NOT.
• Kako prepoznaš tipičnega študenta? V rokah drži Mercator pivo - 0,51 €.
  

Grem tja, kjer bom lahko parkiral. 

Mislim, da tudi večina bralcev razmišlja podobno in kaj lahko izvlečemo že iz samo tega mišljenja? Da promet narekuje in neposredno vpliva na urbanistične plane posameznih krajev. Vse stremi k širjenju na obrobja mest med drugim ravno zaradi lažjih cestnih povezav in nižjih stroškov gradnje (zemljišča). Za primer recimo; vsak trgovski center hoče zagotoviti čim večje število parkirnih mest za jeklene konjičke in s tem dodatno privabiti kupce. Redko kdo je toliko nor, da bi šel z glavo skozi zid in gužvo, namesto le par kilometrov daljše vožnje in s tem prihrani na času ter ima še obilico "manevrskega" prostora. V večjih mestih to "odlično" zapolnjuje javni prevoz, a v manjših zna biti to poseben problem in lahko privede celo do opustošenja mestnega jedra, saj turistov ni, preostali pa denar trošijo v trgovinah na obrobju. Nekega "lepega" dne bo verjetno tudi obvoznica že globoko znotraj samega mesta Ljubljane in bo postala le malo večja ulica, Celovška #2 recimo.

Pa se je začelo, študentsko življenje namreč. Prilagam izdelano skico izpred dveh let in napis iz majce, ki se ujemata z aktualno tematiko. Čeprav ob pogledu na urnik, bi rekel, da bo spodnjih dobrot bolj kot ne malo -> do 8ih zvečer faks... Juhej :) Sedaj pa novim dogodivščinam naproti.