Mikec blog

Metaforično gledano smo včasih brskali po spletu kot v samopostrežni restavraciji. Sami smo izbirali, katere vsebine, informacije si želimo za "obed" in to točno to tudi dobili. Če je nekdo iskal kot prilogo brokoli, ga je tudi našel, enakega kot ga je že nekdo dobil pred njim. Zadnje čase pa vse stremi k prestižnim restavracijam, kjer vam natakar priporoča oz. sugerira obrok ter za nameček še katero vino paše zraven. Vsaka stranka v prilogi prejme posebej za njega pripravljen brokoli. :)

Če morda niste zastopili bajke, vam jo bom sedaj pojasnil. Rezultati iskanj, oglasi, različne novice se prirejajo točno za vaš računalnik, saj spletni servisi, medtem ko brskate, zbirajo vaše podatke in vam na podlagi teh servirajo izbrano vsebino. Recimo oglasi, ki se pojavljajo na desni strani Facebooka. Gre za natančno targetiranje končnih uporabnikov glede na jezik pa vse do starosti! Tudi iskanje v Googlu je na podlagi piškotkov in prijavljenosti v njihov račun precej relevantno, kajti na drugi lokaciji se lahko močno razlikujejo. Skoraj malo zastrašujoče, da vas računalniški sistem (natakar) s svojo umetno inteligenco analizira in servira vsebino (brokoli), za katero je že prej vedel, da jo imate v mislih. Kam nas bo to pripeljalo bo pokazal čas in kaj vse bi lahko bilo targetirano, pa si sploh ne morem predstavljati.

Poskusite z iskalno besedo Šentjernej, na mojem računalniku sem na prvem mestu, pri vas pa verjetno ne bom niti na prvi strani :) odvisno od tega, kako pogosto zahajate na blog in si vas je iskalnik zapomnil.

Cestne dnevno zahtevajo svoj davek. Velikokrat je za vzrok navedena neprimerna hitrost, vendar pa je to bolj kot ne zelo površinska ugotovitev. V ozadju je lahko marsikaj drugega: neprimernost cestišča, nepremišljenost voznika, objestnost, dvigovanje ega, adrenalin, mislim da so predvsem povodi bolj pomembni kot pa enostavna ugotovitev, da je bila hitrost prevelika. Tudi če je hitrost večja, še ni nujno, da bo prišlo do nesreče, verjetnost je sicer večja, a je veliko odvisno od premišljenosti voznika, njegovih sposobnosti, cestišča, avtomobila,... Predvsem premišljenost voznika igra pomembno vlogo, saj je voznik tisti, ki ima vse niti v rokah. V začetku pisanja bloga sem o nečem podobnem že pisal, a takrat še nisem imel tako velikega kroga bralcev in zato nekoliko osvežitve.


Avtošola
Opravi jo čisto vsak, ki se vpiše v tečaj! Danes ga skoraj ni 20-letnika, ki ne bi imel v žepu izpita za avto. CPP pole so ipak napisane tako, da jih lahko opravijo celo taki, ki ne znajo brati. Niso čisto posebnega, le 5 minut življenja ti vzamejo, rekel bi, da so celo prelahki. Prav vsak jih slej ali prej uspešno opravi tako kot izpitno vožnjo, pa če s 15-imi ali 100-imi urami. Vsak na koncu prejme rozasto knjižico.

Če preidemo k bistvu, to pomeni, da je opravljanje izpita najbolj posplošena in enostavna stvar, prilagojena množici. Vemo, da niso vsi za vse, nekaterim določene stvari bolj ležijo kot druge - eni so matematiki, drugi bolj spretni rokodelci... ampak avto smo pa sposobni voziti vsi. Sicer avto voziti res ni težko, naučiti se ga pametno, pa v svoji vozni karieri ne uspe vsakemu. Verjetno se boste strinjali z mano, da nekateri na cesti ne bi smeli kaj iskati. Obstajajo ekstremi, ki s svojo nekoliko bolj nerodno vožnjo spravljajo ob živce druge voznike in morda kdaj povzročijo prometno nesrečo (predvsem manjše hitrosti, kjer je zvita le pločevina) ter drugi, ki imajo precenjene svoje sposobnosti in se nesreče končajo tudi tragično.

Ker je človek najbolj pomemben člen v verigi avto-voznik-cesta in ima pravzaprav edini nadzor nad dogajanjem, priporočam šolo varne vožnje; v poletnih mesecih se je nameravam udeležiti tudi sam :)

Stereotipno je znano, da missicam geografija ni prav domače področje in tudi letošnje tekmovalke za "laskavi" naziv Miss Universe 2009 so to dejstvo le potrdile. Kdo bi si mislil, na videz banalno vprašanje se je izkazalo kot precej trd oreh: Glavno mesto ZDA? Ne bi rekel, če bi spraševali po glavnem mestu Laosa, Kambodže, vendar pri 25-ih letih pa bi za ZDA "morale" vedeti. Odgovore si lahko pogledate v naslednjih filmčkih.


Sara Kuduzovič - 50 točk
Glavno mesto ZDA? Velika Britanija
Se je nekoliko zmedla in nato vsaj povedala pravilni odgovor za glavno mesto Velike Britanije.

Barbara Černelič - 70 točk
Glavno mesto ZDA? Miami
Od kje Miami??? Ne bi rekel za New York... ampak Miami!?

Mirela Korać - 10 točk
Glavno mesto ZDA? Vakšinkton
malo treme

Suzana Zekovič - 100 točk
Glavno mesto ZDA? hm... tega pa res ne bi vedela
Zarečenega kruha se največ poje - v naslednjem vprašanju odgovori, da je pamet bolj važna kot videz...

p.s.: Sicer zapis izven osnovnih načel bloga, a si nisem mogel pomagati, ko je v zadnjih dneh v družbi beseda tolikokrat nanesla ravno na to tematiko.

Z očali, plavutkami, rokavčki in mrežami. Aprilske temperature so precej zmehčale snežno podlago, katera je bila na nekaterih mestih že pretežno v tekočem agregatnem stanju. Kljub vsemu pa je včeraj (ja včeraj) zapadlo nekaj centimetrov novega snega in se je tako dalo danes voziti tudi izven prog po celem snegu. Aprila vožnja po celcu, nikoli si ne bi mislil; hkrati pa se je lahko ob progi nabiralo še zvončke. Vreme je bilo sprejemljivo, čeprav je vsepovsod drugod sijalo sonce, le nad Krvavcem se je celo dopoldne zadrževal ogromen oblak. Prilagam nekaj današnjih utrinkov.

Nekvalitetnih grafitov načičkanih mimogrede na kakem vogalu ne odobravam, ampak tale me je pa dodobra nasmejal. Doslej še nisem videl kakšnega na matematično temo, tokratni "zločinec" pa se je odločil, da bo upodobil kar Euler-Riemanovo funkcijo. Fanatičnost ali zgolj travme? Mislim, kaj vsega ne vidiš :)

Včeraj so v Ljubljani Dolenjci praznovali svoj praznik - Cvičkarijo. V popoldanskem času se je odvijala degustacija na Pogačarjevem trgu pri Tržnici, kjer so nekateri vinogradniki predstavljali svoja dela, ponujali prigrizek in kozarčke rdeče kapljice. Od nekaterih je bil zelo v redu, drugih niti ne toliko, čez domač'ga pa ga seveda ni.

Dan se je prevesil v noč in dogajanje preselilo v Križanke, kjer so nastopili Dan D, Zoran Predin in Globoka Grla, Zlatko in optimist, Mladi Dolenjci, Mama Manka z Rock Otočec fanti ter Otium. "Nebo" je razsvetljevala ogromna disco krogla in ob Mladih Dolenjcih se je z njo zavrtel tudi precejšen del 5.000 glave množice. Ko sem malo hodil naokoli, te dobesedno na 5 metrov nekdo izmed znancev potreplja po rami in kaj hitro najdeš skupnega imenovalca. Tudi kolege, ki jih nisem videl že po par let, sem srečal ravno na Cvičkariji, kot tudi soblogerja Darjo in Miho. Cviček - connecting people. Bilo je luštno!


p.s.: Hvala Maticu Jurgliču za kozarčk :) Obljuba dela dolg.

Danes so mlajši predstavniki strank NSi in SD prinesli na ljubljanski magistrat podpise proti imemovanju Titove ulice, drugi pa sliko nekdanjega generala v spodbudo. Kako lahko nekateri, ki sploh niso živeli v času Tita, ga tako poveličujejo, imajo skoraj za boga. Zakaj, od kje jim tako mišljenje; iz ustnega izročila svojih staršev, starih staršev še dandanes tako močan vpliv? Spoštovanje Tita je domena starejših ljudi, ki so živeli v tistem času in kakorkoli so si pač interpretirali sistem, bodisi kot dobrega ali slabega. Če starejši radi govorijo o Titu in se ga radi spominjajo zaradi pionirskih rutk, raznih brigad, pa naj! Generacije se bodo sčasoma premešale in verjamem, da bo Tito počasi izginil. Da pa nek, ne vem če sploh, 25-letnik govori o Titovi veličastnosti, je pa malo mimo; še v plenice ni močil, ko je bil Tito že pod rušo. Z objektivnega vidika komunistični časi niso bili ravno cvetoči, globalizacija in turbo kapitalizem sta nam posledično prizadejala močno klofuto. Spoštujem vsakršno mnenje o Titu, tudi da je bil "car" ipd., kljub dejstvu da nekateri objektivni kazalci (množični poboji) kažejo nasprotno, vendar če gre za osebo, ki je takšno plat zgodbe izkusila sama na lastni koži. Ne pa nek 25-letnik, ki se komajda lahko pohvali, da se je rodil še v Jugoslaviji.

Verjetno ste debelo pogledali ob naslovu, a če malo pomislite, niti ni tako daleč od resnice. Če imate veliko dela, je mnogo lažje delati, ko zunaj pada dež, saj potem nimaš slabe vesti, da bi se lahko potepal zunaj. Tudi učenje ob sončku je ena izmed največjih muk; misija nemogoče, pa če se postaviš na trepalnice. Torej dež ali pa noč za delo, sončne dni pa je prijetneje izkoristiti za ostale aktivnosti, seveda če urnik to dopušča. V sili pa tudi hudič muhe žre.

Ravno na današnji deževen dan sem dokončal projekt, katerega mi ob lepem vremenu najverjetneje ne bi uspelo :) Spletna stran Motokluba Novo mesto je dobila novo podobo z ozadjem Joomla CMS sistema.

Projekt Šola je nora, o katerem sem že pisal in ki je doživel precej burno po spletu ter se celo pojavil v Žurnalu zaradi kraje, je sedaj dobil končno podobo v lastni režiji. Dizajn je bil nared že nekaj časa, sedaj pa je Matjaž Črnko poskrbel še za vso potrebno kodo in se s Kiberpipo dogovoril za gostovanje.

Ni ga osnovnošolca / srednješolca, ki ne bi za svojo seminarsko nalogo, obnovo kake knjige najprej pobrskal po spletu. Pomnim, da sem že cca. 8 let nazaj (nekje 5. razred OŠ) brskal po spletni strani Šola je nora ter prepisoval take in drugačne spise za domačo nalogo. Ne da bi se hvalil, vendar vsak teden se mi pa res ni ljubilo pisati novega.

Spletna stran Šola je nora trenutno še dopolnjuje svojo bazo prispevkov, novih je za okoli 170 mb, in upam da nama bo Matjažem uspelo portal še izboljšati ter privabiti številne obiskovalce, kot jih je v dobrih starih časih desetmesečnih šolskih obdobij že bilo. :)

Pretekli teden sem razpisal nagradno vprašanje za vstopnici za Cvičkarijo v Križankah, včeraj pa s pomočjo organizatorja izvedel žrebanje. Da ne bi prišlo do goljufanja, sem spisek vseh pravilnih odgovorov zapisal v excel, oštevilčil, zaklenil pod geslo in poslal organizatorju. Ta si je zmislil dve številki, nato pa sem razkril geslo za dostop do datoteke.

Izmed 30-ih prijavljenjih sta bili izžrebani številki 2 in 23, in sicer Petra Zabukošek ter Albin Jordan. Čestitam! Dobitnika sta bila že obveščena o nagradah - vstopnicah, prevzameta jih lahko na blagajni neposredno na Cvičkariji ali pa DNŠ vstopnico pošlje po pošti.

Se vidimo na Cvičkariji?

The Big Bang Theory oz. v prevodu Veliki pokovci je nanizanka, ki sem jo prvič gledal prejšnji teden, do danes pa pregledal že prek 30 delov. Gre za povsem novo, inovativno serijo, v kateri šale niso zguljene in je zato korak pred ostalimi; podobne še nisem zasledil.

Glavni junaki so namreč štirje fiziki in hkrati tipični "geek-i" Leonard, Sheldon, Howard Wolowitz in Rajesh Koothrappali, ki so tako močno zatopljeni v svojo stroko, da imajo zato nekoliko težave pri vklapljanju v normalno (definiraj normalno) družbo. V sosednje stanovanje se vseli luštno dekle Penny, katera ravno ne razume njihovih vsakdanjih stvari kot so igranje igric, izjemno pikolovstvo, da so pri svojih 25-ih mamini sinčki, ipd., a se z njimi vseeno odlično ujame. Osvajanje punc je recimo ena izmed njihovih šibkih točk: Howard Wolowitz se trudi šarmirati po italijansko, Rajesh Koothrapalli ne more govoriti, kadar je v bližini deklet, Leonard se tudi nekaj trudi, Sheldon pa se jih izogiba v velikem loku. Še bi se lahko razpisal, pa raje prepustim, da si serijo sami pogledate, ker se resnično splača. Doza smeha zagotovljena!

V tokratni izdaji slovenskega časnika Le Monde Diplomatique sem ob polovici člankov zasledil različne slike  (11 + celotna stran) jadranske obale, pa čeprav fotografija ni imela čisto nič skupnega z besedilom. Letos naj bi kljub recesiji na hrvaški obali dopustovalo okoli milijon Slovencev in logično, da so vrgli tako velik trnek tudi v slovenske medije. Če se ne motim, sem v Financah prebral, da bi v primeru upada turizma za le 5 %, v hrvaškem gospodarstvu močno škripalo. Žal ga zaradi buggastega iskalnega algoritma nisem našel. Seveda se recimo kake Nove Zelandije, Maldivov, ... ne bi branil, a mi je hrvaška obala prav ljuba in daleč najlepša v bližnji okolici.


V tokratnem Le Monde Diplomatique-u priporočam tudi članek Wikipedia ali konec strokovnosti.

Le streljaj naprej od Šmarjeških Toplic se v soteski potoka Radulja nahaja naraven izvir termalne vode (22° C) imenovan Klevevška toplica. Klevevž je nadvse idiličen; sam sem bil popolnoma osupel, ker si nikakor nisem predstavljal, da imamo take kraje tudi na Dolenjskem. Radulja je pod nekoč stoječim gradom urezala svojo strugo v apnenec in ustvarila številne slapove ter brzice. Vse lepote Klevevža si lahko ogledate s klikom na slike ;)


Toplo priporočam ogled, samo v poletnih mesecih se lahko zaradi priljubljenosti znajdete v kar precejšnji gneči.

Ta vikend res ne gre brez zgoraj naštetega. I like it!

Prve znanilce pomladi sem že pofotkal, prijetnih 20° stopinj in več pa je spodbudilo tudi ostalo floro, da so pognale svoje cvetove: češnje, jablane, breskve, marelice, tulipani, narcise se izkazujejo v svoji pomladni lepoti.