Mikec blog

Konec septembra je načeloma rezerviran za trgatve, zadnji teden sem jih dal skozi  4 (razlog za pomanjkanje objav). Trgatev je le veseli del pridelovanja vinske kapljice, kletarjenje in pa skrb za vinograd pa zahteva ne malo dodatno vloženega dela in truda. Pred pričetkom se razdelijo funkcije, nekdo mora namreč trgati, drugi pobirati gajbe, nositi brento, spet tretji skrbeti, da trgači nimajo suhih grl. Že od nekdaj so mi bile trgatve priljubljene, kjer pa ponavadi bolj kot obiram, se zadržujem pri fizičnih opravilih - nošenje gajbic, mletje, prešanje. Samo obiranje zna biti včasih malo dolgočasno, še posebej če ima vinograd več kot 1000 trt in pa malo trgačev. Par dodatnih rok se še kako pozna! Pri obiranju ne gre brez zanimivih debat, vsako leto pa slišiš tudi prigodo, kako je nekdo samo iz jagod pobranih po tleh naredil hektoliter vina - letos najmanj 10-krat :). Nabrano grozdje se nato melje in kasneje bele sorte tudi že takoj prešajo, medtem ko črn trop potrebuje stati še nekje 3-6 dni v čebricah. Sledi še priprava kvasovk, žveplanje, čez par dni pretakanje... a o tem morda kdaj drugič.

Po obranem vinogradu se za konec še zavriska ter usede, kjer na mizi čaka kakšen ajmuht, golaž,... vedno se dobro je!


Letina je bila odlična!

Pravkar se je za slovensko reprezentanco končalo Evropsko prvenstvo v košarki na Poljskem, kjer so bili za eno piko ponovno usodni Grki. Treba jim je čestitati ne glede na morda grenak priokus končnega rezultata, tudi nehvaležno 4. mesto je odlično! Že pred prvenstvom se je veliko govorilo o medalji, tudi sam sem verjel, vendar kaj konkretnega raje nisem želel napisati, saj se zarečenega kruha največ poje. Reprezentanca je brez dvoma zelo kvalitetna, vendar verjamem, da se je našim še kako poznala utrujenost, vsak dan tekme na visokem nivoju pač zahtevajo svoj davek, obenem pa še relativno kratka klop zaradi številnih poškodb. Medaljo so si sicer gotovo zaslužili, pustili svoje srce na igrišču, žal pa nam ni bilo naklonjene malo športne sreče že v polfinalni tekmi proti Srbiji. Imeli smo eno najboljših obramb, uspešnost v napadu pa je nekoliko pešala iz tekme v tekmo, kar je verjetno posledica prej omenjenega prenatrpanega urnika. Na letošnjem Evropskem prvenstvu so naši pokazali veliko, kaj pomeni kolektiv, dobra obramba in upam, da bodo tudi na prihajajočem svetovnem prvenstvu v polni luči izkazali svoje kvalitete. Če hudič zopet ne bo imel mladih pri poškodbah, uspehi ne bi smeli izostati in slovenska košarkarska pravljica bi lahko pisala svojo zgodovino.

Preteklo šolsko obdobje je Zoisove štipendije nase prevzel Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije in še pred tem krepko spremenil pogoje pogodb, prejemniki štipendij pa o novih pogodbah nismo bili obveščeni, šele tik pred zdajci, ko jih je bilo s prehodom na drugo izobraževalno ustanovo potrebno podpisati. Že lani je potekala precej burna razprava v objavi Zoisova štipendija - pozor pri novih pogodbah s preko 90 komentarji.

Kar me pa še posebej moti, pa je dejstvo, da država toži, kako je v Sloveniji preveč družboslovcev in razni ministri hodijo po srednjih šolah ter spodbujajo vpise na tehnične fakultete, nato pa te z drugimi ukrepi ravno odbijajo. Pogoj za obdržanje štipendije je po novih pogodbah na visokošolskih zavodih povprečje ocen nad 8,5 oz. biti med 5% najboljših v letniku. Resnično me zanima, kateri junak je tole predlagal?

Nihče me ne bo prepričal, da so faksi po težavnosti enaki. Že res, da nekdo lažje rešuje matematične probleme, drugi se uči na pamet, ampak razkoraki med faksi so še vedno podobni Marijanskemu jarku. Marsikomu sem pomagal pri seminarskih nalogah za faks (word ipd.), padel v debate in fakultete enačit, kot to počnejo na Javnem skladu RS, je popolnoma nesmiselno, žal. Da ne bo pomote, tudi nekateri izmed družboslovnih faksov znajo biti ohoho "zabavni", ampak roko na srce, tehnični so pač češplja na torti.

Štipendijo na teh fakultetah nato obdrži 5% ali pa še manj, ker se med temi 5% najde tudi kak študent-/ka, ki ne prejema Zoisove štipendije. Torej nekje 10 študentov izmed 200 in več vpisanih morda na koncu obdrži štipendijo. Ni malo kolegov z vsemi opravljenimi izpiti, tudi dobrimi povprečji okoli 8, pa so jim tile pogoji  vzeli Zoisovo. Drugod verjamem, da je ta odstotek dosti višji. Zanima me tudi, kam se bo prerazporedil ves ta denar od študentov, ki so na tehničnih faksih izgubili štipendijo! Vzporedno ne smemo pozabiti faktorja, da pa je pri tehničnih usmeritvah lažje dobiti kadrovsko štipendijo, a vendar pa je tu potrebno podpisati neko pogodbo.

Upam, vsaj za prihodnje generacije, da se bo nekoč uveljavil količnik zahtevnosti fakultete, ki bi bil nato upoštevan pri obdržanju štipendije. Bilo bi fer...

V kolikor dopustujete kaj pri naših južnih sosedih, ste verjetno na pločevinkah, plastenkah že zasledili napis "povratna boca - 0,50 kn". Zakon so uvedli zaradi prevelikega onesnaževanja obale in to naj bi se jim obrestovalo, ljudje so z odpadki postali bolj pazljivi.

Če malo pomislite, kaj vse je prešlo iz povratnih steklenic na plastično embalažo: olje, pivo, nekatera vina... torej bi lahko tudi pri nas s "korakom naprej naredili korak nazaj"; na boljše. Vsekakor menim, da bi zakon pozitivno vplival na mentaliteto prebivalcev, ki bi dobili občutek, da odmetavajo podarjen "zaslužek", hkrati pa natančneje ločevali te vrste odpadkov in bi bila reciklaža neprimerno lažja, kot je sicer preko ekoloških otokov, kjer se notri najde marsikaj, kar je potrebno dodatno ločevati. Marsikateri bi to prezirali bodisi zaradi relativno pogosto posejanih ekoloških otokov, zamudnosti, morda neučinkovitosti, po drugi strani pa se bi nekaterim že izplačalo dobiti nekaj cvenka, ob zavzetosti pa celo kupiti avto; hja tudi to je že uspelo, je pa res, da je zbiral kar nekaj časa. :) Obenem bi na račun prišli  še ponudniki različnih turističnih storitev ter lokali, ki so začuda celo nehali delati zdraho zaradi protikadilskega zakona. Seveda bi moral biti zakon tudi dobro opredeljen, saj obstaja ne malo možnosti zlorab. Vaše mnenje, ste kdaj razmišljali o tem?

Vsepovsod po pristaniščih, še posebej v manjših obmorskih vasicah, se najdejo stare barkače, posejane z golobjimi iztrebki, za katere se čudite, da so sploh še plovne. Nekatere tudi povzročajo tako grozen ropot, kot da bi se mimo peljal tanker, v bistvu pa ni daljša od desetih metrov. Kar nam na celini pomeni avto, to njim predstavlja barka ali čoln in k sosedom na obisk ali v bližnjo konobo se gre, čeprav to počasi izumira, kakopak z njo/njim. Čolnički in barkače, ki jih imajo domačini v vodi, pa lahko ob primernem vzdrževanju dosegajo zavidljive starosti.

Ker na obeh otokih (Lošinju in Cresu) ni površinskih vodotokov (izjema je izvirček v vasi Vodice), je Vransko jezero edini vir oskrbe s pitno vodo. Njen "okus" je precej drugačen od vode izpod naših slovenskih gričkov, nekako še za odtenek čistejši, brez velikih količin klora ter dodatnih kemikalij. Čeprav tudi doma večinoma pijem vodo in definitivno nimamo slabe, se mi ta iz vranskega jezera zdi še boljša. Od leta 1953 se s pomočjo črpalk voda dviguje v velik zbirni rezervoar, od koder je speljan vodovod po vsem otoku. Jezero, ki se nahaja v veliki kotanji pod vasjo Vrana, je kriptodepresija s površino 5,75 km². V njem se nahaja okoli 200.000.000 m³ vode, ki se v jezero steka preko podmorskih kraških kanalov iz pogorja Učke. Jezero je bogato s sladkovodnimi ribami (jegulje, klini, ščuke, najgloblja točka pa se nahaja 61,5 m pod morsko gladino. Voda se iz Vrane preko poroznih kamnin v manjših količinah na številnih mestih izteka tudi v morje. Dostop do jezera je prepovedan. (vir)

Oktobra bo na prodajne police prispel nov Microsoftov operacijski sistem pod imenom Windows 7. Windows Vista se še ni dobro prijela, že je pred vrati nova različica in v takem tempu naj bi tudi v bodoče izhajali operacijski sistemi. Pred samo namestitvijo sem imel velike pomisleke glede gonilnikov, kompatibilnosti in raznih drugih nevšečnosti. Potem pa... sem bil prijetno presenečen. Špica! Windows 7 so že takoj prepoznali vse komponente ter sami namestili potrebne gonilnike za grafično, zvočno kartico, Wi-fi, Bluetooth, sam pa sem dodatno naložil še neke malenkosti za delovanje funkcijskih tipk. Vsi gonilniki za OS Vista so kompatibilni. Za celotno vzpostavitev sistema (formatiranje + namestitev + gonilniki) je bilo potrebno zgolj 40 minut, niti ene komplikacije in formatiranje z Win 7 je postalo dobesedno otročje lahko.


Windows 7 so po prvih občutkih na steroidih, glavni adut sedmice je hitrost. Stilsko dovršeni, nekičasti, torej so tudi na tem področju naredili ogromen korak naprej in namenili nekoliko več pozornosti kot pri konkureci (Apple). Opaziti je moč tudi nekaj sprememb pri vsakdanjih opravilih:

• v opravilni vrstici so aplikacije ter mape grupirane, 
• možno je določene mape favorizirati in ter jih imeti v raznih oknih za shranjevanje/odpiranje takoj na razpolago brez nepotrebnega brskanja, 
• nadležni "sidebar" iz Windows Viste so odstranili in je možno imeti vtičnike (gadgets) kjer koli po namizju, 
• hitrost pri prenašanju datotek je močno izboljšana, kar je bila velika hiba pri OS Vista,
• Izdelovanje posnetkov namizja (screenshot-ov) enostavno kot pasulj z orodjem Snipping tools - samo označite del namizja in vam ponudi možnost shranitve slike...

Vsekakor, če imate možnost naložiti nov operacijski sistem Windows 7, ga toplo priporočam.

Ne želim zbijati kredibilnosti pravih fotografov, vendar z današnjo foto opremo se jim marsikateri nedeljski ljubitelj lahko močno približa ali pa jih celo preseže. V dobi analognih fotoaparatov je pač fotograf moral biti mojster, da je naredil dobro sliko. Naštudirane je moral imeti številne dejavnike, danes pa se ti  fotografija prikaže na LCD ekrančku in če nisi zadovoljen z njo, jo že takoj zbrišeš, posnameš novo z drugimi nastavitvami ali pa jo kasneje retuširaš s primernimi programi. Če je prej fotograf slikal z napačnimi nastavitvami, je uničil celo serijo, z možnostjo predogleda in kasnejših popravkov pa je danes vse obrnjeno na glavo. Svoj fotografski instinkt lahko izboljšuješ z vsako sliko, z vsako sliko imaš boljši občutek za nastavitve.


Sem mnenja, da je z dobrim fotoaparatom pač težko narediti slabe slike, vse kar škljocneš glede kvalitete slike izpade super. Kasneje si pozoren še na pravilo tretjin, horizont, osvetitev, kompozicijo... in si naredil že veliko. Z dobrim "body-jem" ter objektivom lahko že na avtomatskih nastavitvah narediš izjemne slike, neprimerno se pozna razkorak napram kompaktnim modelom. Cena rabljene foto opreme se giblje od 400 € naprej za vstopni razred, čim pa se nekoliko resneje ukvarjate, se zneski hitro začnejo vrteti nad 2 oz. 3 tisoč evrov in vse do cen ekvivalentnih solidnim avtomobilom.

Upam, da me ne bo kdo postrani gledal zaradi tega prispevka, a vseeno se verjetno strinjate, da je danes fotografska učna pot precej manj trnova, ne sicer finančno, in da je mnogo lažje postati fotograf v navednicah; brez izobrazbe a z resnim ukvarjanjem lahko nastanejo vrhunski izdelki. Kljub omenjenim dejstvom, pa se še vedno najdejo novinarji/fotoreporterji, ki z dobro artilerijo delajo podpovrečne fotografije, tega pa res ne razumem...

Poker je zadnje čase precej aktualna igra s kartami in ker ga igra tudi precejšnje število kolegov (sploh nisem vedel), smo se odločili za nakup Poker seta s 500 žetoni. Online preko Pokerstars je kul, igra teče hitro, a igranje pokra v živo s pravimi žetoni le ima svoj čar. Vse skupaj zapakirano v ličnem aluminijastem kovčku, zraven še dvojne karte ter označeni žetoni je zneslo 40 € + poštnina; pri naročanju iz tujine (ebay) bodite previdni, namreč Poker set s 500 žetoni tehta okoli 7 kilogramov, torej zna poštnina preseči ceno samega kovčka :) Danes pade prva partija pokra v živo!