Mikec blog

Za potrebe študija sem se odločil investirati v malo boljši kalkulator, in sicer Texas Instruments TI-89 Titanium, ki bo prihranil nemalo časa pri računanju enačbic. Sposoben je izpolniti tisoč in eno željo, možno je tudi dodajati nove aplikacije, jih programirati in se celo povezati z drugim kalkulatorjem istega tipa ter prenašati podatke. Glede na to da PDF z navodili obsega preko 1000 strani, bom verjetno potreboval kar nekaj časa, da ga dodobra spoznam. Malo pogrešam edino, da tehnika ne napreduje veliko, saj je kalkulator v osnovi star že okoli 7 let in bi v teh letih lahko malo izboljšali ekran, naredili polnjenje na sončne celice, ga pomanjšali, povečali pomnilnik (trenutno le 2MB), ipd. V pošiljki sem poleg kalkulatorja dobil še paket bonbonov ter svinčnike; temu se reče podjetniška žilica! :)


p.s.: Ne kupujte kalkulatorja v Sloveniji, ker boste ob pogledu na ceno doživeli srčni zastoj; v tujini je 50% in več cenejši.

Ali ste vedeli, da so stari socialistični kioski znanih zaokroženih oblik t.i. K67, ki jih je v Sloveniji še vedno kar nekaj, znani po celi Evropi? Oblikoval in predstavil jih je leta 1966 slovenski arhitekt Saša J. Mächtig. Počasi, ampak res počasi jih zamenjujejo z novimi, še vedno pa so prisotni na kar nekaj mestih, obstaja pa celo spletna stran, ki je namenjena prav lokacijam, kje po Evropi se K67 nahajajo - K67 The Kiosk Shots. Izdelovali so jih v Ljutomeru, in sicer v Imgradu.


navdih: henixman's blog

Ker sem ta vikend ravno končal maketo za stavbarstvo iz Lego kock (nostalgija '95) , mi je na misel padla ideja, zakaj jih ne bi še nekoliko animiral. Filmček je sestavljen iz samih fotografij. Torej narediš fotko, premakneš Lego strička, narediš novo fotko in tako se nadaljuje celo večnost. Sicer je na ta način narejena le ena scena, pri ostalih pa sem samo tiščal gumb na svojem DSLR-ju in se premikal. Če se ne motim so na podoben način včasih izdelovali kompleksne scene v filmih, kot so Star Trek ipd.


p.s.: težko je posneti nekaj kvalitetnega sam in brez stojala :)

Slovenija je majhna državica in glasbena scena tu prav nič ne zaostaja. Na vseh takšnih in drugačnih prireditvah se permutira cca. 9 bendov: Siddharta, Dan D, Vlado Kreslin, Mi2, Šank Rock, Big Foot Mama, Zablujena Generacija, Zoran Predin, Kingston in morda še kakšen. Od tega so recimo po trije na enem koncertnem dogajanju in je merica polna. V obzir vzemimo dejstvo, da nekateri še nekoliko izstopajo po priljubljenosti in takoj se na dveh zaporednih glasbenih prireditvah skupine ponovijo. Vse lepo in prav, všeč so mi vse, samo scena kmalu postane prežvečena - Same shit, different day. €€€ seveda vsem organizatorjem vedno primankuje in poskušajo s proračunom narediti kar se le da pester program, tujih skupin poznanih večini slovenskega občinstva pa si ne morejo privoščiti - izjema je sicer dalmatinska glasba.

V bistvu ne grajam slovenske glasbe, temveč le monotonost na prireditvah; slovenska glasba mi je prav super, tudi starejši komadi in žalostno je dejstvo, da jih na radiu kljub zakonodaji o določenem odstotku slovenskega programa, vrtijo le ponoči, ko radio posluša le malokdo.

Kam si namenjen? Morda se Čez šuštarski most, kjer Ljubljančanke in Vsi ljudje hitijo, odpravite Na vrh nebotičnika in od tam v Šiško, če je morda še kaj odprtega...

Za nakup Patrij vam ni potrebno iti na Finsko, vse anekse lahko urediti v simpatični prodajalni v centru Ljubljane.

Prisotnost računalniške grafike je v filmih neizbežna. Za kar so včasih potrebovali ogromne kadre, danes vse dodajo v postprodukciji. Recimo filmi tipa Troja ali pa Lord of the Rings, čeprav sem gledal le enega in še tega pod "prisilo", so v veliki večini računalniško generirani, vsaj kar se tiče prizorov z masovnimi spopadi. Na tem primeru je najlažje obrazložiti; namreč posname se manjšo skupino oz. tudi to računalniško generira nato pa z uporabo funkcij copy / paste namnoži po celotnem kadru, da izgleda resnično veličastno. Ali pa recimo, ko je slavna Angelina Jolie pokazala svoje oprsje (pozabil že v katerem filmu). Redkokdo je vedel, da je šlo zgolj za plod računalniške obdelave.

S primernimi teksturami se da animacije tako izpopolniti, da izgledajo povsem resnično in popolnoma zabrišejo mejo med navideznim ter realnim svetom. Je to dobro ali slabo? Predvsem za mlajše generacije, ko svet okoli sebe šele spoznavajo in nič čudno, da se najdejo otroci/mladostniki misleč, da so krave roza barve ali pa da svizci v Alpah zavijajo čokolade...


Ali sami ločite med pravo fotografijo in računalniško izdelano sliko? Preizkusite se lahko v Autodesk-ovem testu Fake or Foto, rezultat pa objavite v komentarjih :) Lahko tudi obrazložite na podlagi česa ste se odločili, ali je določena slika fotografija ali CG (računalniška grafika). Moj rezultat: 9/12

Koseški bajer je umetno zgrajeno jezero, ki leži med Rožnikom in severno obvoznico, in sicer pri naselju Mostec. Trenutno se izvajajo finalna dela urejanja okolice in moram priznati, da se mi zelo dopade - veliko klopi za sedeti, sprehajalna pot, "splav" v obliki listov. Praktično sredi Ljubljane, a hkrati odmaknjeno od mestnega vrveža in betonske džungle. Za sprostitev živcev po napornem dnevu ali pa če se želite le malo oddahniti od vsakdanjega hitrega tempa je Koseški bajer odličen kraj in v kolikor stanujete kje blizu, se je vredno kdaj pa kdaj napotiti malo naokoli.

Do razbitja ekrana je pravzaprav vodil niz dogodkov, ki so se stopnjevali natanko po Murphy-jevih zakonih; če že mislite, da ne more iti slabše... lahko gre! Anekdota se prične 3 dni prej pred samim razbitjem, ko sem pri odhodu iz apartmaja izklopil elektriko. Sledilo je tridnevno uživanje na Švicu in na lepo sončna nedeljo sem se odpravil nazaj na morje. Zaradi italijanskega mečkača in po nasprotnem pasu številnih kolon sem  nato zamudil trajekt za 2 minuti. Že ob odklepanju  apartmaja se takoj primem za glavo, zakaj za vraga sem moral izklopiti elektriko. Razlog? Ob odhodu nisem spraznil hladilnika ter zmrzovalnika. Čakalo me je čudovito presenečenje, ki ga ne privoščim nikomur. Da pa se je dan končal perfektno, sem se pri nošenju smeti (hrane iz hladilnika) in tipkanju sms sporočila nekoliko spotaknil ob kamen, Nokia pa se je odločila, da bi malo poletela... in je letela nekaj metrov, pristanek pa je bil na žalost nekoliko trd. Res da se je telefon raztreščil, a je vseeno očitno precej trpežen, glede na to da je razen "display-a" vse ostalo celo, zgornja plast se ni niti malo opraskala. Sprva se je poznala le pikica, sedaj pa se "črnina" čedalje bolj širi in včasih že ne morem več prebrati, kaj piše na ekranu - razmuljivo je precej moteče.


Če bere ta zapis kdo iz PR, se priporočam za kakšnega novega :); tega sem že dobil brezplačno, sedaj pa me bo popravilo prišlo okoli 80 €. Čez kakšne postopke preizkušanja gredo telefoni Nokia, da so tako trpežni,  si oglejte spodnji video.

Sliši se zastrašujoče, priznam, a je potrebno ločiti prave socialne probleme od ostalih vzgojnih ukrepov: šeškanje, navijanje ušes, cukanje za ta sladke, klečanje v kotu, in zato sem tudi proti uveljavitvi. Telesno kaznovanje se mi zdi mnogo pregroba besedna zveza, kolikor izpade na koncu. Nekateri mi boste očitali, da sam še nimam otrok in da naj se potlej oglašam... a vendar jih imam izredno rad, z njimi toliko potrpljenja kot malo kdo, ampak včasih pa je koga vseeno potrebno dati čez koleno, kot se temu reče.

Otrok se na stara leta ne bo spomnil slabih trenutkov, kdaj jih je dobil.  Sam se spomnim "batin" samo 1x! pa še takrat sem se smejal na ves glas, ker so se v roku 5-ih minut dve leseni kuhalnici zlomili na nagi riti. Ostalega se ne spomnim, sem jih pa zagotovo še kdaj dobil. Otrok se uči in ne ve, kaj je prav in kaj ne, potrebno mu je razporediti po predalih. Vzemite v obzir, da nimam v mislih vzgojnih metod le s "telesnim kaznovanjem", je le izhod v sili, ko otrok prestopi mejo. Seveda izpadeš grobijan, če svojega otroka našeškaš, ampak ozadje pa je lahko takšno, da si je gotovo zaslužil oz. kaj resnega ušpičil.

Rekel bi, da je družba postala nekoliko preveč mehka in douzetna. Že v šoli se lahko vidi, kakšen preskok se je naredil, ko je nehala veljati "diktatura". Učenec je po novem kralj in to zna mladina dandanes marsikje preveč izkoriščati ter se zato dogajajo tudi razni ekscesi, nato pa svoje "podvige" objavljajo celo YouTube-u. Tudi nekoč profesorji niso imeli slabega namena s svojimi kaznimi (jaz sem jih še dobival  sicer le za ta sladke); danes pa kdor si ne more zgraditi avtoritete, ima lahko v razredu cirkus.

Da ne bo izpadlo preveč črnogledo, kako vsi otroci na svet privekajo zlobni. Ravno nasprotno - veseli in radoživi, od vzgoje pa je potem odvisno, v kakšno osebnost se bodo razvili; z dobro podlago, torej tudi občasnim zasluženim šeškanjem, menim, da je kasneje precej lažje. Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Z grafičnim prelomom sem se zopet srečal po skoraj dveh letih. Tokrat sem oblikoval glasilo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo - Most. Poskusil sem ga nekoliko "popredalčkati" in se hkrati držati čistih linij, čeprav je to v črnobelem tisku precej težko. Seveda brez napak ne gre, a kaj ko jih vidiš šele, ko imaš izvod že v roki, prej pa lahko ure in ure strmiš v ekran, pa ne boš opazil. Naslovnica je žal tudi nekoliko pretemna, na monitorju izgleda perfektno živo, tisk pa precej drugačen. Z naslednjo številko bo menda že bolje, za prvič je pa to to za ta d'nar :)

V oktobrskem Mostu se najde marsikaj zanimivega:

• Intervju - Jaka Piltaver,
• Brucmanija,
• Izlet v Benetke,
• Študentfuter,...
  

Časopis Slobodna Dalmacija je včeraj objavila članek, zakaj si Slovenija prizadeva za Piranski zaliv. Razlog naj bi tičal v enormnih količinah nafte in pa zemeljskega plina pod morskim dnom. Tale slika, ki se je famozno pojavila v časnikih... je bila enostavno vzeta iz spletne strani offshore-technology.com, kjer se nahaja tudi obširen članek. Nahajališči Mercury in Neptun v resnici ležita 25-30 milj stran od obale Yorkshire-a (Anglija), ne vem, kako je torej Nediljku Pušiću uspelo vse skupaj povezati s Piranskim zalivom... Tole je že drugi primer, da so se v časnikih pojavile fotografije vzete iz spleta, seveda popolnoma napačne. Kredibilnost na vrhuncu! :) Čeprav pri nas niso kaj prida boljši, ampak takšne nebuloze je pa tudi smešno objavljati, še posebej danes, ko je na spletu toliko informacij in je skoraj vse mogoče dodatno preveriti.

Kolikor utegnem zadnje čase spremljati informativne oddaje, vsake 3 dni novica o tem, kako sindikati napovedujejo stavke. Sprožil se je pravi domino efekt. "Nekaterim je s stavko uspelo, dajmo poskusiti še mi, izgubiti ne moremo ničesar." Sodniki, zobozdravniki, zdravniki, trenutno grozijo tudi policisti, delavci v Muri, Gorenju in še kje, vse to v zadnjem mesecu! Sigurno situacija ni rožnata, ampak mislim, da se je počasi začel trenutni položaj že malo izkoriščat.

Sem mnenja, da je finančnih sredstev dovolj oz. še kaj viška, če bi le prišlo do racionalizacije in pravilne razporeditve, vsaj v javni upravi. Slišal že razne prigode, kako se "zabija" čas pri delu s kakšnim gledanjem filmom, ipd... Saj na delo ni težko priti, ampak čakati 8 ur, da greš lahko domov, je pa muka (inspiracija: Dr. Onyx). Druga zgodba je pri podjetjih, kjer pač delovna sila nekje skoraj z ludističnimi napovedmi (primer Mura) zahtevajo višje plače. Delovna mesta si po zahtevnosti nikakor niso enaka, plačna razmerja pa so pri nas v primerjavi z ostalimi državami izjemno visoka (vir: TV). Tudi vsak zdravnik nima oh in sploh plače, kdor pa je pri koritu, pa verjamem, da mu ne teče ravno voda v grlo. Zmotno je mišljenje, da si kdorkoli izmed omenjenih ne zasluži višje mesečne plače, vendar ne pa vsi zaposleni, denar pač ni pravilno razporejen. Primer: 20% večja plača pri sodniku, ki ima plačo, na pamet rečem, 4.000 €, ali pa 20% pri nekomu, ki v ozadju ureja arhive in ima 700 €. Me razumete? Tako da se mi zdijo razlogi sindikatov, ki bi plače zviševali kar vsem zaposlenim, precej iz trte zviti.

Če pa se nekoliko dotaknem še tematike stopnje brezposelnosti. Menim, da se za dobre in poštene delavce vedno najde delovno mesto, hkrati pa zagovarjam predlog zmanjšanja nadomestil pri statusu nezaposlenega.  Če je razlika med plačo in nadomestilom pod 100, 50 €, pa saj moraš biti že skoraj nor, da bi hodil v službo vsak dan, medtem ko lahko v nasprotnem primeru cele dneve ležiš doma na kavču, preostanek pa nekje malo "pošušmariš". Cigani so več kot diamanten primer omenenjenega, preveč lepo so se znašli. Zakaj bi delal, če ne rabi! Enako taktiko sedaj ubirajo nekdanji delavci Industrije usnja Vrhnike. Od vseh, ki so pred meseci izgubili službe, so trenutno 3-je v zaposlitvenem razmerju!

Trgatev je verjetno poznana vsem bralcem, če ne drugače s prejšnjo objavo, prešanje pa je že del kletnih opravil. Namen prešanja je, da se iz grozdnih jagod stisne vso tekočino, ki so jo pri mletju vpile. Nekaj mošta se da dobiti že iz čebric že s podtakanjem, preostali zbiti trop pa je potrebno sprešati. Obstaja več vrst preš; nekoliko starejšega tipa so hidravlične, potem so tu na zrak, ipd. Tale 70-litrska na spodnjih slikah, ne bi si ravno vsak predstavljal, ampak v treh urah in pol nam je uspelo sprešati 1300 L tropa. Preša ima v notranjosti meh, ki se počasi polne z zrakom in tako pritiska trop na stene, kjer skozi reže teče mošt. Po prešanju sledi nadaljne vrenje mošta, pretakanje, žveplanje,...


p.s.: veliko lažje se je ob pol 7-ih vstati za v vinograd kot ob pol 8-ih za na faks :)