Mikec blog

Vsega lepega je enkrat konec in če uporabim besede nekdanjega kitarista skupine Nirvana Curta Cobaina, je najbolje odditi na vrhuncu, pa se te jih bo zapomnilo mnogo mnogo več kot sicer - enako kot je to storil metalec kladiva Primož Kozmus. Pisanje bloga pobere kar nekaj prostega časa, čas je denar, denar pa vladar in ker blog ni ravno kura, ki bi nesla zlata jajca, je bil eden izmed prvih na spisku za odstrel. Poskušal sem ga nekako pisati, kadar sem poleg delal še kaj drugega - recimo gledal dnevnik, a vseeno ne znese, kajti faks zahteva čedalje večji davek in je bila tako odločitev neizbežna.

Blog mi je v teh dveh letih in pol pisanja prinesel kar nekaj novih poznanstev, neko dodano vrednost in mi nikakor ni žal za pisanje. Hvala vsem! S to objavo torej nekako zaključujem aktivno pisanje bloga, kakor je bilo do nedavnega in odslej se bodo na blogu prispevki pojavljali precej bolj poredko - prispevek na teden ali dva.

Slovenska nogometna reprezentanca je včeraj z izjemno igro premagala sicer na papirju kvalitetnejšega nasprotnika, Rusijo in se tako uvrstila na svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki. Od vsega začetka sem verjel sem v zmago naših, kakopač ne ob prikazani igri; imel sem le pomisleke, da so naši dali gol prehitro, kar bi se nam lahko kasneje v drugem polčasu maščevalo, a vendar so z požrtvovalno igro uspeli ohraniti domačo mrežo nedotaknjeno. Rusom so tako prilepili krepko zaušnico ter na noge spravili vso Slovenijo in verjamem, da ga ni Slovenceljna, ki ne bi pokazal vsaj malo navdušenja nad rezultatom. Danes je reprezentanco prišla na Prešernov trg v Ljubljani pozdraviti nekaj tisoč glava množica kar kaže, da je slovenski narod ponovno dobil vero v naše nogometaše in upravičeno lahko upamo, da se bo v JAR pisala nova slovenska pravljica. Nekaj današnjih fotoutrinkov.

Prodaja prenosnih računalnikov je napram namiznim v porastu in večkrat dobim povpraševanja, ali se splača kupiti določen prenosnk. Tale objava je torej namenjena splošnim uporabnikom in ne računalniškim gurujem, ki na podlagi svojih specifičnih potreb znajo biti pozorni na komponente. V kolikor se profesionalno ne ukvarjate z multimedijo ali ne igrate najzahtevnejše računalniške igre, je trenutno trgu praktično vsak prenosnik za vas dovolj zmogljiv in zato pomembno vlogo igra predvsem cena glede na izbrano konfiguracijo. O tem se je najlažje prepričati s primerjavo podobnih prenosnikov v ostalih trgovinah, imejte pa v mislih, da bo navaden uporabnik z odprtimi aplikacijami tudi računalnik za 500 € težko prignal do skrajnih meja.

Hkrati je potrebno v obzir vzeti dejstvo, da relativna cena glede na konfiguracijo vseeno ne pomeni alfo in omego nakupa. Kupci so premalokrat pozorni sekundarno uporabnost prenosnika: teža, velikost, avtonomija baterije, tipkovnica so izjemno pomembni faktorji, a se mnogi pri nakupu spozabijo ob to. 

Zgolj pol kilograma recimo pri prenosniku pomeni zelo veliko. Sprva imate občutek, sploh če ste prešli iz namiznega, da četudi ima prenosnik 3kg, da je peresno lahek. Potem pa ga nekajkrat v torbi skupaj s papirji nesete naokoli in vidite da je pravzaprav precej okorna zadeva. Prenosnik, ki pa ima recimo 1,5 kg, pa z lahkoto pobašete v torbico in se afnate po mili volji, ne potrebujete dodatne torbe. Moja mrcina mi gre že počasi na živce, mnogo raje bi imel recimo laptop v velikosti A4 lista, samo jih na žalost takrat še niso tako množično izdelovali, poleg tega pa so bili še izjemno dragi.

Resolucije so se  pri majhnih ekranih že dobro izpopolnile, tako da se bo marsikomu primarna velikost teksta/ikon zdela premajhna, a v novejših operacijskih sistemih se z držanjem tipke ctrl ter vrtenjem koleščka da vse skupaj povečati brez izgube kvalitete, kot se to zgodi pri spremembi resolucije. Moj naslednji prenosnik definitivno ne bo imel več kot 14 palcev, pa čeprav veliko delam v programih za grafično oblikovanje. Namreč, ko se pojavi potreba po večji delovni površini, prenosnik povežem na eksterni LCD. Kdo rabi 17 palcev? Morda je res boljše za gledanje filmov... od daleč, ampak 13" pa lahko nesete na kavč/v posteljo in gledate film na kolenih. :) Veliko prijetnejše!


Uporabnost prenosnika se kaže tudi v vzdržljivosti baterije in pa kvaliteti tipkovnice. Avtonomija baterija naj bo seveda čim večja, dve uri in pol je nekako minimalna vrednost, lahko pa tudi 4 ure ter več in torej nikakor ne spreglejte tega podatka. Kvaliteto tipkovnice je nekoliko težje določiti, saj se njena vrednost pokaže šele z daljšo uporabo, lahko pa ste pri nakupu pozorni vsaj na potrebno enakomerno silo pritiska na vse tipke ter njihovo odskočnost.

Suma sumarum, velikost prenosnika je vsekakor pomembna in v tem primeru je manjše boljše. Če kupite velik prenosnik, ga ne morete pomanjšati, če pa kupite majhnega, pa lahko po potrebi nanj priključite vse, kar imate že na namiznem. Prenosnik se imenuje z namenom, da se ga prenaša in torej pri nakupu ne spreglejte zgoraj omenjenih nasvetov.

Storitev Google Wave zadnje čase kar dobro meša internetne štrene in vzbuja če ne drugega firbčnost, kaj hudiča bi to lahko bilo. Gre za neke vrste mineštro med programi za neposredno sporočanje, bodočo uporabo maila, pisanje bloga; pravzaprav je precej težko konkretno opisati kaj vse omogoča, sej je storitev še v povojih in se stalno razvija.


Uporaba storitve preko brskalnika je precej nerodna, bi rekel. V določenih momentih konkretno obremeni sistem in hkrati zatika pri vrtenju kolešča ter pregledovanju "vala". Za hitro in uporabno "vejvanje" je potrebno znati tudi kar nekaj ukazov, ki pa so lahko navadnemu uporabniku španska vas. Ob tem močno pogrešam tudi namizno Windows aplikacijo, ali pa je morda samo jaz ne najdem.

Trenutno je storitev na voljo le preko povabil, torej da vas nekdo povabi notri. Podobno taktiko so izpeljali pri uveljavljanju e-mail storitev (Gmail) leta 2004 - takrat sem bil ves presrečen, ko sem imel eden redkih e-mail s končnico @gmail.com, sedaj pa jo imajo že vsi, nič čudno ko pa gre za resnično kvaliteten in poleg tega še brezplačen poštni predal.

Po spletu se veliko govori o Wave-u in kjer je dim, je ponavadi tudi ogenj, tako da sem morda zaradi tega pričakoval preveč, vendar me dosedanji Wave ni niti malo navdušil. Kako bo storitev Wave napredovala pa bo pokazal čas, trenutno jo uporablja relativno malo uporabnikov in verjetno zmožnosti sploh ne pridejo do izraza.

Digitalna tehnika je v Sloveniji precej draga, čeprav tega v bistvu sploh ne opazimo, dokler ne primerjamo cen enakih izdelkov v tujini. Tam je trg povsem drugačen in cene močno nižje. Raziskovanja, kje je takšen skok cen in največje marže, nisem delal, vendar tolikšen razkorak v primerjavi s tujino je že močno vprašljiv.

S tem razlogom se torej definitivno splača kupovati preko interneta in to znotraj Evropske unije, saj se ne plača niti carine niti davka. Četudi je poštnina nekoliko večja, suma sumarum še vedno znese občutno nižji znesek. Nekatera tehnika je tudi do 50 odstotkov cenejša! Kupiti recimo kalkulator Ti-89 Titanium za 260-270 (Slovenija) ali za 130 € in manj (tujina)? Odločitev je bila peresno lahka, četudi bom morda moral tehniko zaradi uveljavljanja garancije poslati nazaj v Nemčijo.

Ni mi jasno, kako lahko cene kotirajo tako visoko kljub našemu neravno visokemu standardu; Nemčija, Anglija, ... standard nekajkrat višji, hkrati pa digitalna tehnika -50%. Tu mi kmečka logika odpove...

Sam niti ene tehnike ne kupim več pri nas, zakaj bi dobesedno metal denar skozi okno, ko so pri evropskih sosedih poceni kot na kakšnem sejmu. Problem je le v tem, da večina internetnim nakupom sploh v tujini težko zaupa, čeprav se z mlajšimi generacijami ta tabu počasi podira. Prodajalca seveda obvezno prej preveriš, torej kako ga ocenjujejo drugi, koliko artiklov je že prodal in tako so skrbi povsem odveč.