Mikec blog

Nič ne de, če je vožnja iz Ljubljane danes trajala 2 uri (nekateri so sicer sedaj popolnoma obtičali) in je bila cesta v zelo slabem stanju, samo da je končno začelo snežiti, kakor se za zimo spodobi. No za nekaj skomin prilagam video, katerega smo posneli preteklo sezono na Javorovici ob dogodku "Best trick contest". Ekipa Wax-treme je v dveh dneh skupaj nametala nekaj kubikov snega in postavila t.i. kicker, skakalnico namenjeno izvajanju freestyle trikov. Zaradi meglenega vremena je bilo obiskovalcev nekoliko manj od pričakovanj, a še vedno je ob hudih skokih, kuhančku in dobri glasbi dogodek uspel v polni meri, v večernih urah pa se nas je izpod reflektorjev videlo celo v dolino.

Za vse zagrete privržence Nokie sem ustvaril aplikacijo, preko katere lahko spremljate blog in moje naložene video posnetke na YouTube. Silne prednosti branja bloga na mobilniku sicer ne vidim, a vendar če ste recimo nekje pri zdravniku v čakalnici, na troli ali na avtobusu pa morda pride prav pri preganjaju dolgčasa. S čedalje večjim zamahom pametnih telefonov na trgu je potrebno razmišljati tudi v tej smeri. Aplikacija je po novem v Ovi Store-u, kjer najdete sicer še kopico ostalih zanimivih stvari za Nokiine mobilnike.

Nekako sem pred temi "aplikacijami" še nekoliko skeptičen, saj gre v bistvu le za pregledovalnik posameznega rss vira. Veliko bolj uporabna bi se mi zdela aplikacija, kjer bi sam vnesel željene rss-je, ne pa da je za vsak vir svoja "aplikacija".

No kakorkoli že, kdor ima na mobilnem telefonu nameščen operacijski sistem Symbian, si lahko namesti mojo aplikacijo na sledeči povezavi ali s klikom na ikono:

V zadnjih dveh tednih sem med testiranjem Nokie N8 posnel tudi nekaj naključnih fotografij in glede na to kakšen fotoaparat ima mobilni telefon - 12 megapixlov, bi bil skoraj greh, da ne bi nekaj objavil oz. pokomentiral. Slike so neverjetno čiste in kot sem že v uporabniški izkušnji omenil, se lahko brez problema kosa s kompaktinimi digitalci. Presenetilo me je dejstvo, da so fotografije tudi, ko se jih na računalniku poveča na originalno velikost (100%), še vedno jasne... kar recimo pri mojem DSLR-ju Canon-u EOS 400D niso vedno? Verjetno sicer največji del krivde nosi tudi standardni objektiv, a vendar! V normalnih, dnevnih pogojih se fotoaparat na N8 obnese res odlično, ponoči pa ksenonski bliskavici manjka nekaj malega "moči", še vedno pa naredi napram osvetljevanju z LED diodam mnogo boljše fotografije.

Sledeče slike niso bile retuširane in so v originalnih barvah, nekatere so bile le obrezane.

Naključna fotografija drevesa

Nočna fotografija sobe

Gradnja predora Markovec predstavlja največji letošnji gradbeni projekt v Sloveniji, katerega je na razpisu dobilo podjetje CPM iz Maribora v sodelovanju z avstrijskim Alpine Bau. Povezoval bo traso Koper - Izola, projektna investicija pa je ocenjena na 65 milijonov evrov. Januarja letos je projekt začel teči, vendar na tisti dan je bilo gradbišče še popolnoma prazno, danes pa se spopadajo s kamninami že na vseh štirih mestih, tako z vzhodne kot zahodne kopljejo hkrati obe cevi predora. Napredovanje je z obeh strani različno, saj je na koprski strani nad predorom poseljeno območje in razstreljevanje zaradi motenja prebivalcev ni mogoče. Na vzhodni (koprski) strani so trenutno pri 326m dolžine izkopa, medtem na ko na zahodni (izolski) strani pri 590m. Predorski cevi povezuje 8 prečnikov, namenjene intervencijskim vozilom oziroma prehodu v sili.

Mati domov prinesejo vsake toliko kakšne dodatke za gospodinjstvo. Nekaj od teh jih je aktualnih mogoče kak teden, nekateri pa imajo tudi večjo uporabnost (vsaj po mojem mnenju). Tokratni nakup je robot sesalnik iRobot Roomba, čigar upravičenost in smiselnost še ugotavljam; bom videl, kako se bo obnesel. Robotek ima možnost nastavljanja urnika, da pospravlja, ko vas ni doma ali pa se samodejno vklopi, ko meni, da je v stanovanju dovolj prahu. Čisti različne talne površine od ploščic do krtačenja preprog, s svojo majhnostjo pa lahko zleze tudi pod pohištvo. Kak centimeter praga mu ne predstavlja ovir, prav tako ne kabli, čeprav se zna ob obilici zaplesti. Je okrogle oblike, vendar lahko z zunanjo ščetko posesa tudi v vogalih. Načeloma se objektov dotika zelo nežno, če pa ga že kaj zmoti, ima tudi amortiziran odbijač. In še video našega novega hišnega ljubljenčka, kako mi je pospravljal sobo:

p.s.: kliknite na HD način predvajanja

Slednji video je tudi prvi izmed posnetih z Nokio N8, sicer pa nameravam nekaj bolj konkretnega posneti v tekočem tednu.

Ponedeljkov večer je bil rezerviran za Kiberpipo na Kersnikovi 6 in Nokiino prednovoletno srečanje, s kratko predstavitvijo Ovi produktov. "Formalnemu delu" je nato sledilo sproščeno druženje in debatiranje o mobilni sceni. Dogovoril sem se tudi za test prihajajočega modela Nokia N8, saj po svojih specifikacijah predstavlja nek večji korak naprej v razvoju mobilnikov, in ga že isti dan začel raziskovati. Pred N8 z mobilnimi telefoni na dotik nisem imel večjih izkušenj. V zapisu jo bom večinoma primerjal z Nokio N96, katero si lastim zadnji dve leti in lahko tako najbolj korektno ocenim njuno uporabnost.

Symbian^3 je napram starejšim verzijam precej izboljšan, deluje veliko hitreje, je odzivnejši in predvsem stabilnejši. Upam, da bo privlačen tudi razvijalcem aplikacij.

3,5 palčni AMOLED večtočkovni na dotik občutljivi zaslon z ločljivostjo 640×360 je kakovosten, pisanje po tipkovnici na ekranu pa zelo hitro obvladate. Tudi sam sem bil sprva skeptičen, saj sem prvi SMS pisal 5 minut pa še tega popolnoma grešil črke... a že tretjega napisal hitreje kot sicer na navadno tipkovnico.

Brez besed in jezik do tal. 12 megapixl-ov kolikor jih premore telefon  (več od mojega DSLR-ja!!!) v kombinaciji s xenon bliskavico daje izvrstne slike. V eni izmed prihodnjih objav bodo fotografije posebej objavljene. Hkrati ponuja možnost snemanja v HD načinu 1280×720. Pri takih "norih" specifikacijah se ne bi čudil, da bi odvzeli lep kos pogače kompaktnim digitalnim fotoaparatom ter kameram nižjega cenovnega razreda.

BATERIJA
Ta me je prav tako presenetila. Sicer je bil prve dni mobilnik kar požrešen potem pa se je poraba stabilizirala in zdrži tja do 3 oz. 4 dni, kar je za telefone z zaslonom na dotik, bi rekel da, precej.

Internet (3G) deluje presenetljivo hitro, enako hitro kot ADSL povezava, medtem ko N96 dokaj počasi odpira spletne strani, morda tudi zaradi počasnega delovanja samega sistema. GPS prav tako lovi tudi znotraj stavbe in debelejših sten, z N96 sem moral smukati okoli okna, da sem lovil satelite.

PREDVAJANJE GLASBE
Priložene slušalke so za spremembo veliko boljše, no v bistvu tudi prejšnje niso bile slabe, vendar so imele tako toge žice, da so praktično stalno izpadale iz ušes. Za znoret, jaz jih praktično nisem uporabljal in sem jih takoj zamenjal. Sedaj so tipa in-ear, žice pa so "normalno" gibljive in je izkušnja pri poslušanju mnogo boljša.

Danes sem izvedel, da je bila N96 edini model, ki ni imel vodene navigacije. N8 pa ima tudi to in predstavlja več kot resno konkurenco Garminu. Mape držav pa se obenem brezplačno posodabljajo vsake pol leta! Nobenih komplikacij več s kupovanjem map, Adria route ali kaj podobnega. Izbereš državo in je to to.

Do pred kratkim sem sistem sovražil iz dna duše, niti ga nisem želel odpirati, ko se mi je stalno pojavljal na telefonu/računalniku ob programu. A ko sem ga na Nokiinem prednovoletnem srečanju malce bolje spoznal, sem uvidel, da gre pravzaprav za zelo solidno zadevo ponujanja tako brezplačnih kot plačljivih aplikacij za "pametne telefone". Prenesel sem že kar nekaj aplikacij in upam, da jih bo čedalje več, vsaj tistih res uporabnih. Balasta nikoli ne manjka...

primarnih 16 GB se z mp3-ji, filmi stežka zapolni, a s snemanjem v HD resoluciji bo to malenkost lažje.

priklopiš na TV in dela, brez kakršnih koli komplikacij. Otročje enostavno.

Vzporednic s staro N96 v bistvu ne bi mogel potegniti, prej pravokotnice. Tehnologija je kakopak preveč napredovala, da bi lahko telefona primerjal. Šušlja se celo, da naj bi bila N8 ob prihodu na slovenski trg cenovno precej ugodna in v kolikor se izkaže za resnično, je telefon "must have". Kajti toliko uporabnih stvari "spravljenih" na enem mestu je težko dobiti. Mene je Nokia N8 navdušila in prepričala, priznam :)

Kot otrok nisem nikakor zastopil težnje po septembrskem dopustu na morju, saj nikogar od prijateljev ni bilo zraven, plaža je bila prazna in nisi imel kaj početi, razen seveda težiti, kdaj gremo domov. Sedaj na "stara leta" pa čedalje bolj zastopim situacijo. Namreč prazna plaža, nobene gužve, le nekaj kolegov je pravzprav milina in Dopust res čas, ko si lahko malo oddahneš. Marsikdo pomisli, da ni enak filing kot v sezoni, a je septembra še vedno izjemno prijetno; temperature nekje do 28-29°C, sonce še vedno pripeka, voda pa ima do prijetnih 23°C. Za razliko od sezone pa si lahko v morje v miru postaviš stol, odpreš pivo, delaš popolnoma nič in uživaš. Že res, da je minilo dober mesec od septembrskega dopusta in smo že sredi jeseni, a takrat še nisem blogal, zato prilagam nekaj slik. Slike spodnjih sončnih zahodov v polni velikosti za ozadje namizja pa si lahko prenesete iz sledečih linkov:

Včeraj sem, kljub temu da sem športni navdušenec, prvič obiskal športni park Stožice, in sicer dvorano Stožice s 12.500 sedeži, ki so bili včeraj zasedeni do zadnjega kotička. Union Olimpija je lovila 3. zaporedno zmago v Euroligi proti Panathinaikosu in le-to so po srhljivi končnici tudi dobili. Veseli me dejstvo, da so slovenski klubi končno sposobni namesto izgubiti 15 točk v zadnji četrtini, nivo igre v zadnjih minutah dvigniti in kljub zaostanku premagati nasprotnika. Tako so z rezultatom 85:84 ob izjemni podpori občinstva in vroči atmosferi po podaljšku premagali evropskega velikana in si na stežaj odprli vrata v izločilne boje Eurolige.

Če se vrnem k samemu objektu, ki se mi s svojo razgibanostjo precej dopade. Športni park Stožice še zdaleč ni končan; okoli dvorane je namreč ogromno gradbišče, saj še vedno ni dorečeno, kaj se bo zgodilo s trgovskim delom, kaj bo s parkirišči, okolica ni urejena, v letu 2010 pa tudi po treh mesecih odprtja še niso uredili spletne strani!? Tudi dvorani manjka kar nekaj stvari, recimo sredinski "big screen" na stropu z rezultati in posnetki, pravtako je ozvočenje delovalo zelo plastično, kot da bi predvajal zvok na prenosniku, zlahka pa ga preglasi tudi navijanje. Močno dvomim, da se bo vse to kmalu uredilo, kajti dvorana obratuje, denarja za dokončanje pa nimajo kje jemati, saj ne morejo poplačati niti že izvedenih gradbenih del. Več kot očitno je, da je bila izgradnja kompleksa do pridobitve uporabnega dovoljenja sforsirana z vidika lokalnih volitev, ostale "malenkosti" pa se bodo gradile preostala leta. Upam le, da bodo podizvajalci čim hitreje poplačani, če sploh! Kajti kar se dogaja, predstavlja velik črn madež za ves gradbeniši sektor. Podpiram izgradnjo stadiona ter dvorane in menim, da Slovenija potrebuje tak športni kompleks, a bi vse to lahko naredili na precej bolj pošten način, skakanje "Zoki-ja" na parket ali v ring takoj po zmagah pa se mi zdi moralno zelo neokusno...

Dober mesec nazaj sem še dopustoval v "naši lijepi", kar bom sicer opisal v eni izmed prihodnjih objav, a si sledeči jumbo plakat zasluži svojo slavo. Ravno ko sem zapeljal s trajekta, me je že po nekaj metrih vožnje presenetil oglas ob cesti. Uspelo mi ga je le na hitro preleteti in ko sem bil že mimo, sem se moral obrniti, da sem videl, ali sem res prebral pravilno. Hja, in gor je dejansko pisalo Don't Vori!, v izvorni angleščini sicer pravopisno Don't worry (ne skrbi). Prevajalska cvetka me je lepo nasmejala, da sem še 14 dni trobil, kakšen jumbo plakat sem videl.

Kasneje doma pa sem s pomočjo twitter-ja izvedel, da gre morda na sliki za hrvaškega rokometnega reprezentanta Igorja Vorija. Pa vendar, koliko ljudi, ki se pelje mimo oglasa, ga dejansko prepozna? Tudi kolega, domačin, ni pomislil nanj, se je samo držal za glavo. Oglas sicer ima svoje ozadje, a zaradi neprepoznavnosti izpade kot precej šalabajzerska poteza.