Mikec blog

Smučanje, kot slovenski nacionalni šport, ter deskanje nista za slovenske razmere in standard prav nič poceni. S stroškovnega vidika ju je možno enačiti s prestižnimi in luksuznimi športi.

Preden se podamo na smučišča, je potrebno najprej poskrbeti za opremo:

---

skupaj: približno 800€ / odraslo osebo

In vse to še preden se odpravimo na smučišče. V informativni izračun je vzeta nova oprema za nekje srednji cenovni razred. Oprema je seveda, v kolikor se profesionalno ne ukvarjate z omenjenim športom, dobra za več let, ampak sedaj se pojavijo še dnevni stroški smučarije.

Nato se družinica z dvema otrokoma odpravi na enodnevno smuko na enega izmed velecenjenih slovenskih smučišč in samo za karte plača okoli 90€. Prevoz in hot dogi na smučiščih pa nanesejo še nekaj dodatnih penezov. Decembra sem bil prvič po nekaj letih na Smučarskem "centru" Bela oz. po domače Gačah in za eno samo odprto sidro ter baby progo smo plačali študentske karte po 20,5€. Smiselnost presodite sami. Cene na slovenskih smučiščih bi glede na njihovo majhno ponudbo morale biti nižje za vsaj 20%.

In če so bili nekoč lokalni hribi ob vikendih polni domačih smučarjev, ki so se spuščali ob vseh mogočih vlečnicah, dvomim, da si tolikšna večina sedaj privošči dnevna smučanja po Sloveniji. Narava pa lokalnih smučišč ne dopušča več.

Tujina
Enodnevna smuka v tujini zna prav tako precej olajšati denarnico, večdnevni oddih preko agencij pa se dobi relativno poceni. V nekaj terminih se cene gibljejo celo za manj kot 100€ na osebo za 6 nočitev s 6-dnevno smučarsko karto vred (brez prevoza)! Prevoz zaradi oddaljenosti pride nekaj več, vendar je končni znesek nižji kot pri nas, kjer za takšno ceno ne prideš skozi niti z nočitvami. Brezpredmetno je ob tem primerjati tudi obširnost smučišča ter ostale ponudbe. Za plačano ceno dobiš nekaj konkretnega, medtem ko pri nas v najslabših primerih 15 in več minutno čakanje v vrsti ter pretirano gnečo na progi, kjer več časa posvečaš izmikanju ostalim kot pa lastnemu uživanju ob vijuganju.

Spletna stran občine Šentjernej (www.sentjernej.si) je prava cvetka, vendar na žalost ne v pozitivnem smislu. V letu 2011 imamo eno najbolj neuporabnih spletnih strani kar jih premore svetovni splet. Na vstopni strani nas pričaka kup zmešnjave: koledar iz leta 2007, filmček, ki se naloži po štirih minutah na optični povezavi in kopica zgrešenih povezav. Tako nesistematično in nepremišljena postavitev spletne strani botruje dejstvu, da je na spletni strani praktično nemogoče kaj najti, željeno novico lahko najdeš le ponesreči. V kolikor bi sam imel podobno spletno stran, je zagotovo ne bi imel objavljene in bi raje objavil obvestilo, da poteka prenavljanje, pa čeprav bi v resnici vse mirovalo. Skratka vse skupaj deluje zelo nepregledno, potem pa se tukaj najdejo še elementi, ki nakazujejo, kot da so odkrili internet včeraj.

Spisek začetniških napak/motečih faktorjev:

Kaj torej manjka naši spletni strani do "popolnosti"?

Šalo na stran; praktično je na tej platformi ne bi bilo možno izboljšati, ampak bi jo bilo potrebno narediti od začetka po novih standardih, z novejšimi orodji...
Višina finančnega vložka bi bila seveda temu primerna - nekaj tisoč evrov, vendar bi se zraven ogromno stvari poenostavilo, razbremenilo, hkrati pa bi se izboljšala preglednost ter obveščenost občanov.

O Šentjernejskem glasilu in njegovem oblikovanju pa prav tako ne bi izgubljal besed. V kraju in okolici je kar nekaj oblikovalcev po stroki, ki bi znali delo precej bolje opraviti.

Dolenjska rekreacijska liga v košarki obsega 5 lig: 1. ligo, v kateri nastopa 8 ekip, 2. ligo s 7 ekipami in tri tretje lige. Tekme se igrajo v športni dvorani Marof 4×8 minut po pravilih ULEB, in sicer 2. ter 3. liga igrajo na polovičnih igriščih, medtem ko se za 1. ligo postavijo glavni koši.

Ekipa Šentjernej nastopa v ligi nekje šesto sezono, sam pa sem se jim pridružil pred cca. 4-imi leti. Po nekaj letih igranja v 3. ligi, smo se lani najprej uvrstili v 2. in kasneje z najboljšim izkupičkom tudi v 1. ligo. Medtem ko je razkorak v tretjih ligah med ekipami kar velik, se le-ta z nivojem lige zmanjšuje in so ekipe precej bolj enakovredne, igralci pa kvalitetnejši; nemalo jih je tudi treniralo in igralo v Krki oz. drugih klubih.

Velik uspeh za nas bi bil že, če bi nam uspelo ostati v prvi ligi. Sponzorjev v primerjavi z ostalimi ekipami prav tako nimamo, kaj šele kakega "trenerja", edino kar nam Šentjernejski študentski klub prispeva za plačilo sodnikov. Dve leti nazaj smo igrali še brez dresov; no nekateri v ekipi jih še vedno nimajo :)