Sodelavec, ki se namerava preseliti v Taurango, je vedel, da iščem sobo in mi tako ponudil svoje mesto. Hkrati je sicer objavil oglas tudi na spletni portal in takoj je imel 15 ljudi zainteresiranih. Preostali trije stanovalci so uvideli, da sem kolikor toliko normalen dečko in da bi se lahko vklopil v njihov okoliš. Tudi sam imam veliko raje normalno in dobro družbo, pa čeprav plačujem rahlo več, kot sem si zastavil – približno 125€ na teden. Vendar res mi ni bil interes živeti s kakšnimi sobnimi črvi ali angleško slabo govorečimi osebami. Francoščine imam v hostlu že vrh glave, kitajščine se pa tudi trenutno nimam namena učiti :). Zelo nadležno zna biti, ko se v manjše skupine oseb odločijo pogovarjati v svojem maternem jeziku, tudi ko je prisoten nek tujec. Niti šalam se ne moreš nasmejati, kaj dodati, prikimati ipd. Lahko le gledaš kot tele v nova vrata. Hiša ni pretirano velika, 4 sobe, 2 kopalnici, skupni prostor in prijetna lesena terasa obdana s tropskim drevjem.
Oddaljenost od delovnega mesta tudi ni najbližja – 3km, kar pa je za peš hojo v Aucklandu mnogo preveč. Relief je absolutno preveč valovit in najverjetneje si bom omislili kako kolo. Zanimivo je tudi, da je večina sob v hišah/stanovanjih neopremljenih, tako da si bom moral vse priskrbeti (posteljo, posteljnino, mizo itd.). Sicer pa imamo trenutno do 12. januarja počitnice kot pravzaprav večina inženirskih podjetij, nekakšen novozelandski Ferragosto. Poletje se je tako počasi pričelo, tudi temperature so se nekoliko povzpele in zdajle bo več kot idealna priložnost da za dan, dva pojdem tudi na kak malo daljši izlet.
